RTV je po referendumski oddaji o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja z namenom promoviranja evtanazije pripravil ločen prispevek, da bi diskreditirali kandidatko za evropsko poslanko Alenko Forte, ki je na soočenju dejala, da se bolnike, ki želijo evtanazijo, lahko zlorablja za presaditev organov. Povedali so, da so te trditve nespodobne in zavajajoče, v zavodu Slovenija Transplant pa so rekli, da gre za nepreverjene podatke in nepoznavanje sistema in da je Alenka Forte s takšno izjavo ogrozila paciente, ki so na seznamu za zdravljenje s presaditvijo. Kaj zares drži? Preberite si strokovno razlago strokovnjakov in primerov iz tujine, kako razširjena je transplantacija organov (mladih ljudi z “le” depresijami) po evtanaziji med državami, kjer je evtanazija legalizirana in do kakšnih zlorab oziroma etičnih pomislekov lahko pride.
O izjavi na soočenju smo vprašali zdravnico in kandidatko za evropske volitve Alenko Forte, ki je dejala, da je citirala strokovnjakinjo na tem področju prof. dr. Jadranko Buturović Ponikvar, dr. med., ki je na Javnem posvetu: Etični in medicinski vidiki vprašanja evtanazije v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije v Cankarjevem domu razložila, da je spolzki klanec po legalizaciji evtanazije med drugim ravno “darovanje organov”.
Na RTV so povedali, da do zlorab še nikoli ni prišlo. “Da se je Slovenija že 2012 izrekla, da ne bo sprejemala organov od pacientov, ki so po evtanaziji postali darovalci.” A kot je dejala prof. dr. Buturović iz zgodovine vemo, da se družbena klima lahko hitro spremeni in tisto, kar je danes sprejemljivo (in s strani družbe zahtevano) lahko čez noč postane nesprejemljivo.
Po referendumski oddaji o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na naši televiziji v zavodu Slovenija Transplant zavračajo trditve, da se bolnike, ki si želijo evtanazijo, zlorablja za presaditev organov. Poudarjajo, da do zlorab še nikoli ni prišlo. pic.twitter.com/HirqFkREQ9
— TVSLOinfo (@InfoTVSLO) May 24, 2024
Transplantacija organov po evtanaziji se bo propagirala kot reševanje življenja
Potrdila je, da še ne sprejemamo takšnih organov, “ampak, če bo evtanazija legalizirana v Sloveniji, sem prepričana, da bo kmalu to pri nas. Pravzaprav se bodo priprave začele še pred legalizacijo. Čakalne vrste za organe so in to se bo propagiralo kot reševanje življenja”.
Preden pa podamo strokovno mnenje strokovnjakinje v mednarodnih krogih o morebitnih zlorabah organov po evtanaziji oziroma etičnih pomislekov, ki jih je Alenka Forte želela pojasniti, pa je Nataša Sukič začela vpiti in jo je novinar RTV prekinil, naj povemo kdo dr. Buturović Ponikvar je. Na tem področju je namreč verodostojen vir informacij. Je predsedujoča Eurotransplant Ethic Committee (ETEC). Je tudi pridružena urednica revije Transplant International (uradna revija Evropskega združenja za transplantacijo organov), odgovorna za transplantacijo ledvic in etiko. Je tudi članica Etične komisije ERA (European Renal Assocciation), članica Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko in nekdanja strokovna direktorica ljubljanskega kliničnega centra.
Prav tako je na tem istem posvetu enako povedal Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije, in sicer, da je evtanazija tudi vir organov za transplantacijo.
Sprva je dr. Buturović o evtanaziji povedala (na posnetku od 00:38:05), da ima veliko izkušenj s hudo bolnimi in da nikoli ni zaznala želje po smrti niti v najtežjih situacijah bolezni in trpljenja, ampak pretresljivo željo po življenju. Povedala je, da je spolzki klanec po legalizaciji evtanazije. “Iz držav, kjer so evtanazijo legalizirali, je bila sprva sprejeta, da bi končala trpljenje bolnih, vendar se je kmalu po tem razširjala na duševno trpljenje in celo otroke.”
“Posebej nevarno je, da se je evtanazija razširila na darovanje organov”
Pri tem pa se ni ustavilo. Posebej nevarno je, da se je evtanazija razširila na darovanje organov, je povedala dr. Buturović. Pri tem je poudarila, da ni treba biti strokovnjak, da se razume, da se ne presaja zelo bolne ali stare organe, ampak zdrave in razmeroma mlade.
Pomeben vir darovalcev so zdravi ljudje z duševnimi težavami, depresijami
Ne presaja se bolnikov, ki imajo rakave bolezni, zato so od leta 2015 začeli s presajanjem organov bolnikov usmrčenih zaradi nevromuskularnih bolezni. Potem bolezni usmrčenih zaradi duševnega trpljenja, ti pa sedaj pomenijo vse bolj pomemben vir darovalcev.
Nevarne pobude – da na živem človeku opravijo darovanje srca
Dr. Buturović je naštela še nevarne pobude, ki izvirajo iz uglednih in vplivnih revij.
– Pobude, da se opusti temeljno pravilo umrlega darovalca (“dead donor rule”) se pojavljajo v najbolj vplivnih bioetičnih in medicinskih revijah.
– Pobude, da bi kandidat za evtanazijo še živ daroval srce in bi se z odstranitvijo srca iz telesa evtanazija tudi izvršila, so deležne pozornosti najuglednejših zdravstvenih revij na primer iz Oxfordskega centra za bioetiko.
– Prav tako je deležna podpore pobuda, da bi kandidat za evtanazijo odločal, kateri konkretni osebi bi daroval svoje organe (“direct organ donation”).
Ni varoval za preprečitev zlorab
Pri tem pravi, da nobene varovalke ne morejo zaščititi nemočnih in ranljivih in preprečiti zlorabe. Poudarila je še, da države, ko so sprejele evtanazijo, sprva niso takoj pričele z odvzemom organov, Španija je tu izjema. “Poudarjam, to morajo biti mlajši in zdravi ljudje”.
Ali je možno ločiti odločitev o evtanaziji od odločitve o darovanju organov?
Zagovorniki trdijo, da so te odločitve ločene – da ko se nekdo odloči za evtanazijo, ga potem vprašajo o darovanju organov. Vendar se to ne da ločiti, ugovor temu je, da je bolnik, ki gre skozi evtanazijsko proceduro, pod velikim pritiskom, nato se mu ponudi še možnost darovanja organov in lahko ta proces lahko deluje kot “commitment device”, takrat imajo dodatni “razlog za končanje življenje”.
V tujini pa se pojavljajo tudi drugačne vrste bojazni o zlorabah, in sicer, da so lahko pacienti prisiljeni v darovanje. Nicole Scheidl, izvršna direktorica organizacije Physicians for Life iz Ottawe, pravi “da so ljudje zaskrbljeni, da so bili evtanazirani posamezniki morda v to prisiljeni.” Dodala je, da bi bilo treba o evtanaziji v Kanadi postaviti več vprašanj ter da ni dovolj nadzora ali zbiranja podatkov in se le-ta prehitro širi.
A. G.