Pahorjevo iskanje kandidata za mandatarja bo drugo najdaljše v zgodovini doslej. Janez Janša je odpovedal vabilo na pogovor strankam iz sredine in levice, ker je Marjan Šarec čez vikend dosegel napredek pri sestavljanju svoje koalicije. Ta teden Šarec – kot je sporočil – odhaja na dopust. Čez vikend je Šarec povedal tudi, da pričakuje podpise vsaj 46 poslancev za svojo kandidaturo za šefa vlade. Ocenil je, da bi moral prvi poskusiti Janša, kar se pa – se zdi – ne bo zgodilo. Ker Šarec pričakuje podpise poslancev, to najbrž pomeni, da ne namerava prevzeti kandidature Boruta Pahorja, če mu jo ta teden ponudi. V prvem krogu kandidatura s podpisi poslancev ni mogoča. Predsednik je prejšnji teden povedal, da bo ta teden preveril, če Janša do četrtka zavrne kandidaturo, ali jo bo sprejel Šarec.
Precej verjetno je, da Šarec čaka, da bo jasna odločitev NSi, kar se lahko zavleče v prihodnji teden. Če ga zavrnejo, bo moral v koalicijo spraviti Levico Luke Mesca, da bi si zagotovil večino. Praviloma predsedniki držav po volitvah mandatarja državnemu zboru predlagajo prej kot v treh tednih. Doslej je le Milan Kučan leta 1996 potreboval celotnih 30 dni za premislek. Pravzaprav, ker je bilo takrat vmes novo leto, še nekaj dni več. Do skrajnega roka bo tokrat šel tudi Pahor, ki je že napovedal, da bo čakal do ponedeljka prihodnji teden s kandidaturo ali obvestilom, da mu ni uspelo najti mandatarja. Volitve mandatarja v državnem zboru so šele prvi korak. Preglednica kaže, s koliko glasov so bili v zgodovini doslej izvoljeni mandatarji in kdaj so po izvolitvi dobili še ministre. Šele, ko so potrjeni tudi ministri, nov vladar res dobi oblast.
V zgodovini se je doslej enkrat samkrat zgodilo, da mandatar, ki ga je predlagal predsednik, ni bil izvoljen. Bilo je po predčasnih volitvah konec leta 2011, ko je predsednik Danilo Türk predlagal Zorana Jankovića, čeprav je bilo jasno, da ta nima večine. Zbral je 43 glasov. V preglednici je leta 2012 zato z datumom izvolitve in številom glasov naveden Janez Janša, ki je bil v drugem krogu izvoljen za mandatarja na predlog poslancev. Tokrat je, kot kaže, cilj Šarca, da bi bil izvoljen na način, ki ga je Janša začrtal, ko je propadel Janković, v čigar stranki je bil v preteklosti Šarec. V devetdesetih letih so bila odločanja o mandatarjih tesna. Drnovšek je leta 1996, ko je Kučan razmišljal najdaljši možni čas, komaj zbral 46 glasov. Pa še to mu je uspelo zaradi izstopa poslanca Cirila Pucka iz SKD, ker se ga je odločil podpreti. Pozneje je Pucko vstopil v LDS.
Drnovšku po Pucku padla vlada z Jelinčičem
A drame leta 1996 s tem ni bilo konec. Drnovšku je padla še ekipa ministrov, ki jo je predlagal. Tudi to se je po volitvah doslej zgodilo enkrat samkrat. Koalicijo je Drnovšek sestavil iz LDS, SD, DeSUS in SNS. Za ministrico za notranje zadeve je predlagal Polono Dobrajc (SNS), za obrambo Borisa Soviča (SD), za evropske zadeve Boruta Pahorja (SD), za zdravstvo pa denimo Janeza Kopača (LDS). V tisti vladi bi bil minister za promet in zveze nekdanji predsednik SD in nekoč predsednik sveta RTV Janez Kocijančič, za gospodarstvo pa Metod Dragonja, ki je bil takrat v LDS, danes pa je pri Alenki Bratušek in ga je vlada Mira Cerarja poslala vodit podjetje 2TDK. A vlada iz strank, ki so Drnovška izvolile za mandatarja, je leta 1996 padla. To je bil temelj, da je nastala povsem drugačna koalicijska povezava med strankama, ki sta na volitvah zbrali največ glasov: LDS in SLS. LDS je leta 1996 volilo 27 odstotkov volivcev, SLS 19,4 in SDS 16,1 odstotka. Nastala je povezava med Janezom Drnovškom (LDS) in Marjanom Podobnikom (SLS), ki pa ni vzdržala do konca mandata. Celo tretje uvrščena SDS je leta 1996 dosegla boljši rezultat kot letos Marjan Šarec. Po volitvah leta 1996 je trajalo rekordno dolgo, skoraj dva meseca, da je po izvolitvi mandatarja država dobila še ekipo ministrov. Takrat je bil skratka dosežen kar dvojni rekord. Najdlje je trajalo tudi, kot kaže spodnja preglednica, da je predsednik republike po konstituiranju državnega zbora mandatarja sploh predlagal:
Ker je Drnovšek pred tem že vladal, kakšnih velikih težav zaradi vseh teh zapletov ni bilo. Dokler ni dobil nove prave vlade, je s staro opravljal “tekoče posle” kot v teh dneh Miro Cerar.