“Tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, bodo podprli resolucijo, v skladu s katero bo Slovenija leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP),” je povedal Marjan Šarec po današnjem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato. Zdravorazumski razmislek, da je varnost osnova obstoja države, je dobrodošel, čeprav prihaja pozno, ko so se razmere na zunanjih mejah zavezništva in Evropske unije drastično zaostrile. Hkrati izjava ministra predstavlja oster kontrast njegovim lastnim besedam, ko je bil še opozicijski poslanec. Odpirajo se tudi nova vprašanja, kako bo na te besede reagirala Levica, ki ima v svojem programu izstop iz Severnoatlantskega zavezništva.
“Vem, da se v Sloveniji nekateri ne strinjajo z dvigovanjem obrambnih izdatkov. Do tega imajo vso legitimno pravico, kajti živimo v demokratični državi. Sprašujem pa se, ali so v drugih članicah Nata tako kratkovidni oziroma ali imajo kaj manj znanja, da vsi zagovarjajo dodatna sredstva za obrambo,” je potencialno razburjenje s strani Levice v državnem zboru ocenil obrambni minister. Razburjenje je pričakovati predvsem od sprejemanju resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040.
Minister je še povedal, da bo obrambni proračun Slovenije prihodnje leto znašal približno 1,5 odstotka BDP. Zaveza članic Nata sicer znaša 2 odstotka, tako da bo Slovenija še precej daleč od svojih mednarodnih zavez. “Varnost je namreč osnova. Če nimaš varnosti, potem hitro vse ostalo pride v ozadje,” je pojasnil.
Kot že rečeno se tovrstna retorika povsem razlikuje od te, ki jo je minister uporabljal pred volitvami. Tedaj je namreč nasprotoval nakupu nemških oklepnikov boxer, ti bi naj bili predragi. Ko je postal obrambni minister, je bila naročena revizija nakupa, ki pa očitno ni prinesla želenih učinkov. Šarec je nato poskusil odpoved upravičiti: “Notranja revizija obrambnega ministrstva je ugotavljala smotrnost nakupa, pri čemer pa revizija ne more podati mnenja, ali je nakup smotrn ali ne, ker se je izbralo eno vozilo in se drugih ponudb niti ni gledalo. Ugotavlja pa, da je bila izbrana najdražja možna varianta. Tako da je danes vlada sprejela odločitev, da se iz tega programa umaknemo, kar je bila tudi zaveza v koalicijski pogodbi,” je takrat govoril Šarec. Vladni odstop od pogodbe naj bi davkoplačevalce predvidoma oškodoval za 70 milijonov evrov.
Posebno poglavje je bil nakup transportnega letela C-27J Spartan, ki je že ob sami najavi naletel na številna nasprotovanja predvsem na Levici, v imenu katere je poslanec Vatovec obrambnemu ministru Šarcu očital nakup – odpoved je bila vpisana v koalicijsko pogodbo. Pogodbo za nakup letala je sicer sklenil nekdanji obrambni minister Tonin, v Levici pa so takrat nakup označili kot “hlapčevanje Nato paktu”.
Slovenija naj bi po diktatu NATO šla na 2% BDP za vojsko. To je ena milijarda EUR letno, ki bi jo bolje porabili za stanovanja, bolnice, infrastrukturo.
Članice NATO že danes skupaj porabijo 20x več za oboroževanje od Rusije. Mi bomo to zdaj še povečevali?@LukaMesec pic.twitter.com/ziMPsmkdFG
— Levica (@strankalevica) March 24, 2022
Kaj Šarčeva napoved pomeni za odnose v koaliciji
Posebno poglavje pa predstavljajo koalicijski odnosi. Eden izmed temeljev programa skrajne Levice je izstop iz zveze Nato. V programu so se zavezali, da bodo glede slovenskega članstva v zavezništvu organizirali referendum. Kljub tej zavezi članstvo v Natu v koalicijski pogodbi sploh ni omenjeno.
Skrb za bojno pripravljenost države je kljub temu že od samega začetka predstavljala kamen spotike v medkoalicijskih odnosih. Šarec se je moral npr. pred poslanci zagovarjati, zakaj je nadaljeval z nakupom omenjenega Spartana in tudi zakaj se obrambni izdatki povečujejo in ne zmanjšujejo. Spomnimo: ko je nekdanji notranji minister Matej Tonin podpisal pogodbo za nakup boxerjev, so mu zaradi nakupa grozili z referendumom. Kadar gre za nakupe, ki so nujni za zagotovitev varnosti države, je referendum sicer protiustaven, si čimer pa se v Levici tedaj niso strinjali, zato so na Ustavno sodišče RS poslali zahtevo za presojo ustavnosti odločitve državnega zbora, ki je referendum o zakonu o ratifikaciji sporazuma z organizacijo OCCAR. Ustavno sodišče je pobudo Levice zavrnilo.
Levica je kot koalicijska partnerka za razliko od SD in Gibanja Svoboda nasprotovala ratifikaciji protokola za vstop Finske in Švedske v Nato. Bodo tudi tokrat le nasprotovali povišanemu trošenju ali bodo šli korak dlje? Odgovor na to vprašanje bo razkril, koliko so za Levico vredne njihove predvolilne obljube.
Gal Kovač