Slovenska demokratska mladina je vložila pobudo volivcem za vložitev predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu. Mladim želijo omogočiti brezplačni javni potniški promet in s tem omogočiti lažje življenje mladim. Kot je na novinarski konferenci sporočila predsednica podmladka Simona Purkat, pa pobuda zasleduje tudi zelene cilje.
“Glavni cilj našega zakona je resnična zelena mobilnost za mlade – za boljšo prihodnost naše države. Upam, da se odločevalci zavedajo, da nas bodo nekoč potrebovali in da bodo naš konstruktivni predlog sprejeli. Mladi vemo, s čim se bomo morali soočiti v prihodnosti. In vaš podpis pod ta zakon bo eden prvih konkretnih korakov k boljši prihodnosti – za vse. V Slovenski demokratski mladini se bomo vedno borili za mlade – tako z besedami kot z dejanji,” je povedala predsednica podmladka.
Kot je povedala, so mladi pogosto tarča obljub pred volitvami, ko se politične stranke borijo za glasove tega pomembnega dela volilnega telesa. Žal pa se na te obljube pogosto pozabi že na povolilni ponedeljek. V SDM ugotavljajo, da ob prvi obletnici Golobove vlade za mlade ni nič drugače. “Veliko je bilo besed o mladih. Koalicijske stranke so med sabo prav tekmovale, kdo bo več obljubil. Spomnimo na situacijo glede neprofitnih stanovanj za mlade – govorilo se je o 20.000, celo 30.000 stanovanjih, zadnja obljuba je bila tisoč stanovanj na leto pa so tudi to že prelomili.”
Nato so spomnili tudi na koalicijske zaveze trenutne vlade, ki se je zavezala, da bodo “Optimizirali trenutne sheme JPP v smeri najhitrejših možnih poti ter prometne prioritizacije avtobusnega in železniškega prevoza. Sistem mora biti dostopen in prijazen uporabniku.” V SDM pravijo, da vlada tudi na tem področju ni naredila ničesar, nato pa so spomnili na “solidarno prihodnost”, ki jim je bila obljubljen, te pa še vedno ni na vidiku, kot tudi ne neprofitnih stanovanj, niti prostih sob za študente v centrih izobraževalnih institucij. Vse to pa se odvija ob hkratnem draženju življenje v Sloveniji.
Ambiciozna pobuda
S tem predlogom želijo omogočiti mladim dostopnejši javni prevoz, ki bo povečal zeleno mobilnost, hkrati pa bo sledil razvoju regij in decentralizaciji države. Predlog zakona med drugim zasleduje tudi učinkovito izvrševanje večje izbire in s tem ustreznejše srednješolske ter višje izobrazbe, ki se v večini primerov izvaja izven stalnega kraja bivanja mladih. S tem se ustvarjajo dodatne možnost, da si mladi pridobijo ustrezno izobrazbo in svojo poklicno pot v Republiki Sloveniji, kot to določa Ustava Republike Slovenije v tretjem odstavku 57. člena.
Kot navajajo, se bodo s tem zmanjšali prometni zamaški na naših cestah, znižalo se bo število prometnih nesreč, v katerih so velikokrat po nepotrebnem za vedno izgubljena prav mlada življenja. S postopnim zniževanjem števila osebnih sredstev prevoza na slovenskih cestah se bo na daljši rok izboljšala kvaliteta zraka na območju cestišč, predvsem pa bo ta sprememba najbolj opazna v gosto naseljenih krajih. Mladi bodo preko sekundarne socializacije ponotranjili prihodnost zelene mobilnosti, poskrbeli tudi za skladen regionalni razvoj države in tako skrbeli za izboljšanje okolja, v katerem živijo.
Dobra praksa doma in na tujem
Brezplačen javni potniški promet sicer ni novost. Od julija 2020 ga lahko v Sloveniji uporabljajo upokojenci, imetniki invalidske evropske kartice, vojni veterani in starejši od 65 let. Rezultati uveljavitve ukrepa iz časa prejšnje vlade so spodbudni. Kartico za brezplačni javniški potniški promet si je zagotovilo že več kot 200.000 državljanov, ki danes uporabljajo javni potniški promet in s tem prispevajo tako k boljšemu in bolj zdravemu okolju, kot tudi k zmanjšanju zastojev na cestah.
V Slovenski demokratski mladini ne vidijo nobene ovire, da se brezplačnega prevoza ne bi zagotovilo tudi mladim, ki smo poleg aktivnega prebivalstva najštevilčnejši udeleženci v vsakdanjem prometu. Slovenija s tem tudi ne bi bila nikakršen evropski unikum na tem področju. Celo nasprotno – z zagotovitvijo brezplačnega javnega prevoza bi Slovenija stopila na vlak najrazvitejših držav, ki so s podobnimi ukrepi mladim izboljšali povezljivost ter s tem zmanjšali neenakosti med mladimi iz različnih okolij, predvsem tistim iz najbolj ruralnih. Če naštejemo le nekatere, ki so že storili korak v to smer – to so Luksemburg, Estonija, Švedska, Latvija, Malta, deli Nemčije.
G. K., Vir: SDM