Svoboda je lani v različne kampanje vložila kar 192.274 evrov, vse z namenom zamenjave njej neljubega vodstva RTVS, ustanovitve petih ministrstev in zamika že uzakonjene dodatne oskrbe za starejše. Golobova stranka je za kampanje namenila trikrat več finančnih sredstev kot vsi ostali organizatorji referendumskih kampanj skupaj. Obenem je vladna stran vložila v kampanje več kot desetkrat več od nasprotne strani. V nebo vpijoče pa je dejstvo, da se je SDS borila proti trem vladnim “napadalkam”, NSi pa jo je “v ringu” pustila samo! Je za “Judeževe srebrnike” prodala starostnike, da bi ohranila pozicije v državnih podjetjih? Več tukaj.
V kampanjah se je na nasprotni strani vladne koalicije znašla zgolj SDS Janeza Janše. NSi pod vodstvom Mateja Tonina se je spopadu izognila, ker je preračunljivo varčevala s finančnimi sredstvi in močmi. Vladne stranke so skupno prejele 399.588 glasov volivcev, vložile pa 78.382 evrov. Po drugi strani pa je SDS sama prejela 305.317 volilnih glasov in to ob pičlem finančnem vložku v višini 7.249 evrov. V primeru petih dodatnih ministrstev se je kar desetkrat večji denarni vložek strankam vladne koalicije obrestoval. Prepričale so namreč nekaj več volivcev kot SDS, poroča Spletni časopis.
Ob ustanovitvi ministrstev so obenem pridobili večje število novih delovnih mest za lastne kadre. Med drugim je bil ustvarjen prostor za nove ministre, državne sekretarje, direktorje direktoratov, piarovce in svetovalce. Manj pa se je finančni vložek vladnih strank zaenkrat izplačal pri prevzemanju RTVS, torej nastavljanju lastnih svetnikov, direktorjev in urednikov na nacionalni televiziji. Zamenjavo vodstva je namreč zaradi suma, da gre za kršenje ustave RS, zadržalo prav ustavno sodišče. Pri RTVS zakonu je veliko vlogo odigral Inštitut 8. marec.
Izpuščeni so manjši organizatorji, ki naj ne bi porabili skoraj nič. Izjema je sindikat taksistov SDPZ pod vodstvom Dejana Jefima. Slednji je trdil, da za kampanjo ni bil porabljen niti cent. Po vsej verjetnosti pa je šlo za kršitev zakona s področja referendumskih in volilnih kampanj. Zakonodaja namreč zahteva odprtje posebnega volilnega računa, kar terja določena denarna sredstva. V nasprotnem primeru je zagrožena kazen v višini med deset in dvajset tisočaki, za odgovorno osebo pa še med 1,5 in tremi tisočaki.
Domen Mezeg