Vlada Roberta Goloba se zaveda, da je čez nekaj mesecev ne bo več, zato pa skrbi, da bi tisočletni socialistični raj – z drugimi prijateljskimi obrazi – trajal za zmeraj. Tradicionalna volilna baza slovenskih levih strank so narodi nekdanje SFRJ, kar je kar presenetljivo, glede na to, da svojih matičnih državah po pravilu volijo desne stranke. Še en bombonček so jim ponudili s predlogom zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, o katerem razpravlja državni zbor.
Gre za zakon, ki prebivalcem bivše države, ki živijo v Sloveniji, podeljuje de facto pravice narodne manjšine, čeprav na teh področjih – razen nekaterih Hrvatov na jugu države – nikoli niso živeli.
Šlo bi za precedenčni zakon, za katerim bi lahko za podobne pravice zaprosilo še cel kup drugih narodnih skupnosti, namenjen pa je seveda utrjevanju volilne podpore.
Posebni vladni urad, dodatne finančne in izobraževalne pravice bi po novem dobili Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi. Morda je zanimivo, da v predlogu govorijo o Albancih in ne Albancih s Kosova, saj so edini Albanci v SFRJ bili prav iz avtonomne pokrajine Kosovo.
So pa v koaliciji predlagali črtanje njihovega na odboru sprejetega dopolnila o učenju maternega jezika in kulture v šolah.
Jeraj: predlagatelji sami priznavajo, da nimajo zakonske podlage
Kot je poudarila poslanka SDS Alenka Jeraj, za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti ni ustavne podlage, kar je opozorila tudi zakonodajno-pravno služba DZ.
“Citiram: Urejanje varstva narodnih in etničnih skupnosti ter uresničevanja njihovih pravic na kolektivni ravni ima naravo ustavne materije. Ustava namreč določa posebne pravice avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti (64. člen) in napotuje na zakonsko ureditev položaja in posebnih pravic romske skupnosti (65. člen). Ustava v splošnih določbah (5. člen) poudarja pomen varstva in zagotavljanja pravic narodnih skupnosti, vendar posebnega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti oziroma narodov na kolektivni ravni ne ureja. Vsakomur, torej tudi pripadnikom narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v RS, pa na individualni ravni zagotavlja enakost pred zakonom (14. člen), pravico do izražanja narodne pripadnosti (61. člen) ter pravico do uporabe svojega jezika in pisave (62. člen).”
Poslanka je opozorila tudi, da se predlagatelji tudi sami zavedajo, da nimajo ustavne podlage za tak zakon: “Tudi predlagatelji sami v predlogu zapišejo – citiram – da ni ustavne podlage za takšno zakonsko ureditev. Zakaj torej to počnemo? V poslanski skupini SDS smo mnenja, da tak zakon ni potreben. Vsi predstavniki narodnih skupnosti namreč že zdaj dobivajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe preko javnega sklada za kulturne dejavnosti.”
Jerajeva je še poudarila, da bo edina sprememba, ki se bo zgodila, da se bo 140 milijonov evrov iz sklada za ljubiteljsko kulturo preneslo na ministrstvo za kulturo. Za pripadnike teh narodov je več vredno, če se prijavijo tako na razpise MK kot na razpise javnega sklada. Meni, da so z zakonom so naredili primer nekega obvodnega financiranja.
Kosi: žalostno, da zavračate tisto, za kar so se naši predniki rodili – slovenščino
Oster je bi tudi poslanec Andrej Kosi, ki se je spraševal, ali bomo zdaj v osnovne in srednje šole uvajali predmete, ki bodo poučevali vse te jezike in kulturo narodov bivše Jugoslavije.
“Ste pa na drugi strani, kolegi in kolegice, z zakonom o tujcih zmanjšali zahtevano stopnjo znanja slovenskega jezika za tujce. To ste pa naredili. Žalostno, da zavračate tisto, za kar so se naši predniki borili – slovenščino. Imamo ustavo, demokratično državo, ki nobenemu ne brani oz. celo omogoča, da vsak, ki je tuje narodnosti in živi v Sloveniji, lahko izraža svojo besedo, kulturo, svojo identiteto. Nikomur zakonodaja ne preprečuje, da bi govoril svoj materni jezik, da bi se kulturno udejstvoval. Zgradili smo tudi verske objekte drugih veroizpovedi. Ne vidim pa potrebe po zakonu, ki pripadnikom narodov bivše SFRJ omogoča neke dodatne pravice.”
Lenart: Slovenci imamo šibko narodno zavest
Jožef Lenart je najprej povedal, da je ministrica predlog zakona prejšnji teden predstavljala v polomljeni slovenščini. Opozoril je, da polovica razreda na Ptuju ne zna popolnoma nič slovensko, učitelji pa ne morejo nič naučiti. Slovenci imamo namreč šibko narodno zavest.
Poudarja, da imajo prišleki pravico govoriti v svojem jeziku, se povezovati, voliti in biti voljeni – vse to smejo in nihče jim nič ne omejuje. Vse ustavne pravice že imajo. Na drugi strani pa je premalo volje s strani prišlekov, da bi se naučili slovensko. Navede mame, ki otroka že tri leta pošilja v šolo, a še vedno ne otrok ne ona ne znata niti besede našega jezika. Meni, da je to neke vrste nespoštovanje do države, v kateri zdaj živijo.
I. K.