Po tem, ko so se nekateri spraševali, ali bo aktualna oblast povsem posegla v zakol prašičev in perutnine na lastnem dvorišču, se je nato izkazalo, da tako daleč vendarle ne bodo šli, saj bi v javnosti nastal prevelik vik in krik. Namesto tega so v zakonskem predlogu postregli z omejitvami na konkretnem področju, ki so po besedah Kmetijsko gozdarske zbornice povsem nesprejemljive.
Omejitev v predlogu zakona o varni hrani in krmi se je najprej navezovala na to, koliko časa je potrebnega, da posameznik redi žival pred načrtovanim zakolom za lastno uporabo. Kot se je predvidelo, bi morala biti žival v reji od rojstva ali pa vsaj tri mesece. Omenjena omejitev bi denimo veljala za prašiče, perutnina pa bi morala biti v reji vsaj mesec dni.
Sprva mišljena omejitev bi po poročanju Štajerskega tednika pomenila “konec prodaje živih pujskov posameznikom, ki se še odločajo za domače koline in nimajo kmetijskih površin, obenem pa bi zakonska zapoved pomenila konec prodaje oziroma nakupa npr. odojkov, slednji so pri zakolu mlajši od treh mesecev”. Prav tako pa to ne bi bilo dobro za samo rejo piščancev. Klavno težo namreč ti po navadi dosežejo v 42 dneh, marsikdo pa se odloča tudi za nakup piščancev, težkih kilogram, da lahko le-te sam naprej redi. V primeru, da bi obveljala konkretna omejitev, bi najbrž marsikdo sprejel odločitev, da rejo opusti. Ker pa je bilo nasprotovanja preveč, so se domislili nove omejitve.
Najnovejši predlog gre v smer omejevanja, kolikšno je število živali, ki ga lahko posameznik zakolje za namene osebne uporabe. Tudi ta omejitev pa več kot očitno ni deležna pozitivnih odzivov. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek ocenjuje, da so predlagana določila naravnost nesprejemljiva.
Na neprimernost zakonodajnega predloga pa opozarja tudi Matej Šmigoc iz ptujske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice, ki se ukvarja z rejo piščancev. “Omejitve, bodisi z določanjem dolžine reje na posameznem gospodarstvu bodisi z omejevanjem števila živali, dovoljenih za zakol, so nedopustne. S tem se omejuje zgolj in samo samooskrba, ki torej ne gre na trg, od katere nimajo prihodka klavnice in druge službe,” namreč ta izpostavlja po poročanju prej omenjenega medija in dodaja, da postaja vse bolj očitno, kaj si želi država – “od vsega svoj delež in nadzor nad vsako glavo živine”.
Kmetijski zakonodajni sveženj buri
V prejšnjem mesecu je bila zaključena javna obravnava zadnjih osnutkov iz paketa kmetijske zakonodaje, ki so bili posredovani s strani kmetijskega ministrstva. Predlagani zakonski sveženj, ki zajema sedem osnutkov zakonov in novel je bil po poročanju STA deležen več kot 1450 pripomb. Konkretno na osnutek zakona o varni hrani in krmi je bilo medtem zabeleženih 200 odzivov, pri čemer vsi niso bili vsebinski, ampak so se nekatere nanašale tudi na zahteve po pojasnilih. Tedaj so na ministrstvu navedli, da se še niso opredelili do vseh pripomb in predlogov. Zatrdili so, da bodo poskušali upoštevati čim več pripomb, pri tem pa dodali, da mora biti zakon skladen z evropsko zakonodajo. Kakšne kritike na vladne predloge so skozi čas podajali na KGZS, lahko podrobneje preberete tukaj.
Ž. N.