Predstavniki kmetov so obsodili vladne predloge sprememb kmetijske in gozdarske zakonodaje. Predlagane spremembe zakonodaje očitno načrtno slabijo predstavnike kmetov v KGZS. Kot pravijo, zakonodajni paket ogroža slovenskega potrošnika in prehransko varnost države, slabi kmetijstvo in gozdarski sektor. Vse dokler ne dobijo pisnih odgovorov s strani ministrstva za kmetijstvo, ne bodo več sodelovali v delovnih skupinah.
“Z današnjim dnem prekinjamo sodelovanje v delovnih skupinah, dokler pristojno ministrstvo ne pošlje pisnih odgovorov na že podane predloge sprememb. Na usklajevanjih odločevalci niso bili prisotni. To zbuja strah v smiselnost opravljenega dela vseh, ki so sodelovali pri pregledovanju zakonodaje ter podajanju predlogov,” so predstavniki kmetov povedali danes na novinarski konferenci.
Enotno stališče so danes predstavili nevladni predstavniki kmetijskega sektorja, med njimi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek, predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) Borut Florjančič, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) Eva Golob, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč, predsednik Kmečke iniciative Boštjan Slemenšek, predstavnik Sindikata kmetov Slovenije (SKS) Jernej Redek in predstavnik Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije (ZHGKS) Peter Demšar.
Izpostavili so, da je prehranska suverenost temelj obstoja vsake države, kmetje, ki prehransko suverenost omogočajo, pa so izpostavljeni mačehovskemu odnosu odločevalcev.
Organiziran pokop slovenskega kmetijstva
“Na mizi imamo obsežen paket zakonskih sprememb v javni obravnavi. Nevladne stanovske kmetijske organizacije skupaj z zaposlenimi na pristojnem ministrstvu z vso strokovnostjo, zavzetostjo in konstruktivnostjo sodelujemo v delovnih skupinah ter sočasno oblikujemo verjetno najobsežnejši sveženj zakonskih sprememb doslej. Poleg tega je bil vložen tudi poslanski predlog zakona o KGZS. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je institucija, ki se je gradila desetletja. Populistični predlog o prostovoljnem članstvu resno ogroža razvoj slovenskega kmetijstva,” so povedali na novinarski konferenci.
Domnevajo, da proces spreminjanja kmetijske zakonodaje, ki izključuje kmete, poraja domnevo, da je ta pravzaprav na škodo kmetov, kmetijstva, gozdarstva in vseh prebivalcev Slovenije. Tovrstno ravnanje razumejo kot “organiziran pokop kmetijstva”.
“Zbornica je orodje demokracije in zagotovo bi bilo precej lažje vladati, če ustanove, ki je sposobna hitrega odziva, ki varuje pravice in skrbi za odgovornost tistih na položaju moči, kmetijstvo ne bi imelo,” je poudaril predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek.
Prav tako poudarjajo nujnost ohranitve Sveta za kmetijstvo in podeželje kot posvetovalnega telesa.
Z zelenim prehodom nameravajo uničiti ključna zemljišča
Poleg nameravanega slabljenja KGZS nasprotujejo tudi seriji drugih ukrepov, kot je, denimo, umeščanje sončnih elektrarn na kmetijska zemljišča z boniteto do 35. Navajajo, da bi to vplivalo na 130 tisoč hektarjev zemlje, ki je ključna za pridelavo hrane. Po njihovem mnenju bi morali preprečiti konkurenco med rabo tal za pridelavo hrane in rabo za postavljanje sončnih elektrarn. Predlog KGZS je, da bi sončne elektrarne raje umeščali na strehe kmetijskih objektov. Podpirajo tudi takojšnjo zaščito trajno varovanih kmetijskih zemljišč ne glede na lastništvo. Predlagajo tudi, da se odškodnina za spremembo namembnosti zemljišč ne namenja nakupu kmetijskih zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Ta bi morala biti namenjena plačevanju nadomestil zaradi omejevanja lastninske pravice, obnovi zaraščenih in degradiranih kmetijskih zemljišč ter gradnji in vzdrževanju namakalnih sistemov.
V okviru spreminjanja zakona o kmetijstvu nasprotujejo določbi, da je identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva, kar bi odprlo možnost špekulacij, razkrivanja poslovnih odločitev in vpliva na svobodno gospodarsko pobudo. Predlagajo spremembe po avstrijskem modelu, kjer prva stopnja predelave pridelkov spada v okvir osnovne kmetijske dejavnosti, kar bi omogočilo povečanje konkurenčnosti kmetij, zmanjšalo birokracijo in davčne obremenitve. Pri tem izpostavljajo nujnost po natančni določitvi vpliva na davčne in socialne politike.
Nerazumljiv zakon o hrani
Problematičen je tudi zakon o hrani. Ta je nerazumljiv, saj se sklicuje na dodatna navodila, ki jih pristojno ministrstvo še ni izdalo. “Sklicevanje na nepoznane vsebine, ki nam kljub obljubi še niso bile posredovane, onemogoča pravilno razumevanje in presojo posameznih členov zakona,” poudarja stroka.
V okviru zakona o hrani jih čudi tudi besedna zveza “kmetijski proizvod”, ki bi ga bilo potrebno nadomestiti s “kmetijskim pridelkom”. Proizvod bi lahko zavajajoče pomenil tudi laboratorijsko proizvedena živila.
Menijo, da bi moral zakon o hrani urejati odnose v celotni agroživilski verigi na območju lokalnega trga oz. Slovenije. Ker Evropski predpisi dopuščajo tudi shemo kakovosti “gorski”, ki je predlagane spremembe zakona o hrani ne zajemajo, kljub temu da gre za obetavno distinkcijo, saj daje kmetijskim proizvodom, ki so nastali na višji nadmorski višini, višjo vrednost. Označevanje izvorno slovenskih kmetijskih pridelkov in izdelkov z nacionalno shemo “Dobro je vedeti” bi po njihovem mnenju moralo biti brezplačno.
“Bodimo zgled visoke kakovosti. Slovenski kmetje so zaradi naravnih danosti in svoje butične pridelave dragoceni z vidika ohranjanja poseljenosti podeželja, varovanja okolja, kulinarične tradicije ter kulturne dediščine. Potrošnik si želi vedeti, kaj uživa, mora poznati zgodbo hrane in pri tem imeti svobodo odločanja, kaj bo kupil. To je razlog, da rabimo preproste, jasne in zaupanja vredne oznake,” izpostavljajo predlagatelji sprememb.
Po drugi strani so kritični do sheme kakovosti “Živilo iz živalim prijazne reje”. Menijo namreč, da je neprimerna za slovenske razmere in bi škodovala rejcem in potrošnikom.
Ohranitev tradicionalne pridelave in reje
V okviru Zakona o varni hrani in krmi gredno njihove pripombe predvsem v smeri ohranitve tradicionalnega načina pridelave in reje. Zakon bi po njihovem mnenju moral omogočati tradicionalno pridelavo živil in njihovo neposredno pot do potrošnika, brez odvečne birokracije. Izražajo podporo malim klavnicam, ki so ključnega pomena za hribovska območja in zmanjševanje stresa živali.
Ker predlagane spremembe zakona ne ločujejo med živili, ki izvirajo od rejnih živali, in laboratorijsko-industrijsko proizvodnjo, izpostavljajo nujno ločitev proizvodov, kot to počnejo v Franciji. Predlagajo opredelitev lokalnega trga, ki bi obsegal celotno Slovenijo, to je, kot pojasnjujejo, skladno s tolmačenjem Evropske komisije za manjše države. Prav tako bi bilo po njihovem mnenju potrebno prilagoditi zakonodajo, ki bi omogočila kmetijam večji obseg pridelave.
Predlagajo tudi umestitev vseh možnosti za uporabo živilskih stranskih proizvodov, in s tem preprečijo odpad teh surovin. Prav tako predlagajo, da bi bila vsa živila in krma, ki izvirajo iz GSO surovin, jasno označena, vključno s tistimi, ki so bila uvožena iz tretjih držav.
Jasnejših opredelitev bi bil potreben tudi zakon o zdravju živali. “Zahtevamo opredelitev jasne metodologije izračuna odškodnin, ki poleg tržne vrednosti živali upošteva tudi potencialno plemensko vrednost, ogroženost pasme v primeru avtohtonih živali in potencial prenosa genetske vrednosti na potomce. Postopek za izplačilo odškodnine naj se začne po uradni dolžnosti z izdanjem odločbe uradnega veterinarja,” sporočajo.
Pomisleki glede predlaganih sprememb v Zakonu o zaščiti živali se nanašajo na rejo kokoši nesnic v smislu nasprotovanja popolni prepovedi njihove reje v obogatenih kletkah do konca leta 2028. Namesto tega predlagajo postopno prepoved, sicer bi se lahko sesul trg, v katerega bi vstopili rejci, kjer je to dovoljeno. Pri odvzemu živali zaradi posebnih okoliščin predlagajo, da sredstva od morebitne razlike v kupnini prodanih živali prenesejo na lastnika živali.
Opozarjajo tudi, da čipiranje mačk na kmetijskih gospodarstvih ni izvedljivo, za razliko od hišnih ljubljenčkov. Gre namreč za živali, ki prispevajo k zatiranju škodljivcev. Zato zahtevajo izvzetje mačk iz predpisa. V zvezi z vzrejo tujerodnih živali (papige, kače, želve …) pozivajo k uskladitvi predlaganih sprememb z rejci tujerodnih in eksotičnih živali na območju Slovenije, sporočajo v sporočilu za javnost.
In končno, predložili so tudi več predlogov k Zakonu o gozdovih. Kot pišejo v izjavi, za javnost predlagane spremembe nadaljujejo pomanjkljivo obravnavo ekonomskega vidika gozdarstva. Predlog zakona je v javni obravnavi lastnike gozdov poponoma izključil iz procesa načrtovanja o njihovi lastnini. Lastniki gozdov se prav tako ne strinjajo z visokim dvigom kazni.
Ž. K.