Nimamo stanovanjske, davčne ali prostorske politike, ki bi vzpodbujala reševanje stanovanjskih vprašanj. Na tem področju v Sloveniji vlada kaos. Popoln kaos je zaslediti tudi na področju službenih državnih stanovanj, saj nihče natančno ne ve, katere institucije z njimi upravljajo in po kakšnem ključu se dodeljujejo. Za krizo niso krivi neprofitni najemniki, ampak država, menijo strokovnjaki, saj ta ob hudem pomanjkanju ne gradi javnih neprofitnih stanovanj. Že vse od osamosvojitve, je Slovenija praktično brez stanovanjske politike.
Strokovnjak Rok Ramšak iz Inštituta za študije stanovanj in prostora, je v oddaji Tarča z voditeljico Eriko Žnidaršič izpostavil, da Slovenija vodi v vseh neslavnih statistikah Evropske unije: od najhitreje rastočih cen stanovanj, izjemno poznemu osamosvajanju mladih, po številu stanovanj neprimernih za bivanje, po številu družin, ki živijo v stanovanjski revščini in še naprej.
V zadnjih desetih letih nismo namenili za gradnjo javnih stanovanj niti enega evra. Niti proračun 2020/21 niti nov zakon tega ne predvidevata. Nov stanovanjski zakon, ki je sedaj v javni obravnavi, namerava neprofitno najemnino zvišati v stroškovno, ki pa bo sicer še vedno krepko nižja od tržne. Maksimalna stroškovna najemnina v Ljubljani bo 7 evrov na kvadrat, medtem ko je na prostem trgu povprečna najemnina 14,28 evrov na kvadrat. Stroškovna najemnina bo nekoliko izboljšala situacijo stanovanjskih skladov, a novih prepotrebnih stanovanj se ne bo gradilo.
Problematična cena stanovanja na trgu
“Nimamo nobene stanovanjske politike, nobene prostorske politike in nobene davčne politike, ki bi spodbujala reševanje stanovanjskih vprašanj številnim,” je izpostavil poslanec SDS Zvonko Černač in dodal, da je to posledica tega, da nimamo neke usmeritve, stanovanjskega programa. “Kljub temu, da je bila resolucija v Nacionalnem stanovanjskem programu sprejeta pred štirimi oziroma petimi leti (leta 2015) in so v njej zapisani točni datumi do kdaj bi morali slediti vsi ostali ukrepi, med njimi tudi stanovanjski zakon, ki naj bi bil sprejet 2017/2018, nov stanovanjski zakon, ki je v proceduri še ni sprejet. Upam, da bo sprejet v letošnjem letu. Ena izmed stvari, ki je v tem zakonu dobra in jo v SDS podpiramo je uvedba stroškovne najemnine ob istočasnem mehanizmu subvencioniranja tistim, ki te najemnine ne zmorejo plačevati. In seveda ob ostalih ukrepih, ki bi omogočili, da bi se cene stanovanj znižale, ker glavni problem pri visokih najemninah so previsoki vhodni stroški, se pravi cena stanovanja na trgu.”
.@ZCernac: Nimamo stanovanjske, davčne ali prostorske politike, ki bi vzpodbujala reševanje stanovanjskih vprašanj. Na tem področju v 🇸🇮 vlada kaos. V SDS podpiramo uvedbo stroškovne najemnine ob istočasnem mehanizmu subvencioniranja tistim, ki plačila najemnine ne zmorejo. pic.twitter.com/6I2GPNaFyp
— SDS (@strankaSDS) January 16, 2020
Imamo velik bazen teh stanovanj, ki bi jih lahko namenili tistim, ki jih potrebujejo, poudarja Černač. “To je vprašanje za aktualnega ministra in aktualno vlado. Ko sem bil jaz sam v ministrovih čevljih leta 2012, smo preko 500 stanovanj prenesli na republiški sklad, ki so prej pri posameznih upravljalnih stala nezasedena. Vrsto let so bila ta stanovanja nezasedena, v roku dveh mesecih so bila dana ljudem v uporabo. To je pač stvar odsotnosti stanovanjske politike. Nesporno je, da mora biti najemnina za vse enaka ne glede na to v kakšnem stanovanju živi, razen za tiste, ki zaradi svojega materialnega stanja ne zmorejo plačevati najemnine.”
V prispevku oddaje je bil med drugim poudarek na problematiki okrog službenih državnih stanovanj, saj ni enotnih pravil. Vsaka institucija ima svoj pravilnik in po svoje odloča komu in pod kakšnimi pogoji bo oddala državno stanovanje. Kot je pred časom ugotovila revizija Računskega sodišča, ima država nepopolne evidence. Najemnine ne pokrivajo vseh stroškov, prav tako ni ustreznega nadzora nad tem, kdo biva v teh stanovanjih. Nejasen pa je tudi namen teh stanovanj. Iz tega razloga prihaja do zlorab, ki jih je težko preverjati, saj država po zakonu lahko vrši nadzor nad najemniki samo napovedano, je bilo mogoče slišati. Minister Simon Zajc je pri tem izpostavil, da pri službenih stanovanjih problema ne predstavlja višini najemnin, ki jih najemniki plačujejo, ampak previsoke tržne najemnine. “Problem izhaja iz tega, da je premalo stanovanj.”
Problematični tisti, ki imajo šoferja, poleg pa še plačujejo neprofitno najemnino
Poslanec Černač se je pri tem osredotočil na nekatere tiste, ki plačujejo neprofitno najemnino, poleg tega pa jih šoferji vozijo naokoli. “To pa je zame dvakratno problematično. Če ima nekdo urejen prevoz, da pride do delovnega mesta, obenem pa še plačuje neprofitno najemnino za službeno podjetje. Tega ne bi smelo biti. Za vsa stanovanja mora biti po prepričanju Černača najemnina enaka. Tisti, ki je ne zmorejo plačevati, pa morajo biti upravičeni do dodatka oziroma subvencije.”
.@ZCernac: Najemnina stanovanj bi morala biti enaka za vse, nižjo najemnino pa bi morali zagotoviti le tistim, ki je zaradi svojih finančnih težav ne zmorejo plačevati. Problematično pa je, da nekateri, ki se vozijo z osebnimi šoferji, plačujejo neprofitno najemnino. pic.twitter.com/ZwTEVPr2fP
— SDS (@strankaSDS) January 16, 2020
V proračunih za naslednji dve leti je letno za stanovanjsko problematiko rezerviranih 3,8 milijona evrov. Za to problematiko torej namenimo toliko, kot je stal referendum o Drugem tiru. Če bi želeli slediti koalicijski pogodbi, ki pravi, da bomo do konca mandata dvignili izdatke za stanovanjsko problematiko na 0,4 BDP. Ti sedaj znašajo okrog 0,04 BDP. Letno bi morali nameniti okoli 200 milijonov evrov, kar je 52-krat več kot sedaj. Glede na širitev neprofitnega fonda Stanovanjskega sklada Republike Slovenije v zadnjih 7-letih bi 10 tisoč stanovanj dobili v 805 letih. Za primerjavo: Dunaj pa bo samo letos zgradil 4 tisoč novih stanovanj. Pri tem pa je zanimiv podatek, da 62 odstotkov Dunajčanov živi v subvencioniranem najemu. Njihova povprečna najemnina je polovico manjša od tržne v Ljubljani, pri tem pa so neto dohodki v Avstriji enkrat višji.
Medtem, ko minister Zajc navaja, kako naj bi se gradila stanovanja, pa lahko opazujemo, kako so ljudje zaradi ignorance vladajočih, pri dostopu do stanovanj oziroma pri reševanju stanovanjskega vprašanja, prepuščeni sami sebi. Černač je izpostavil, da država mora ustvariti pogoje, da lahko vsak pride do sebi primernega stanovanja. “Teh pogojev ni, ne prostorskih, ne na področju davčne politike. Omenjena je bila javna najemniška služba, istočasno pa je bila sprejeta novela davčne zakonodaje, ki s prvim januarjem letos, dviguje davek na oddajo stanovanj v najem za 10 odstotkov. Namesto, da bi se davek znižal, da bi bilo čim manj črnega najema, da bi ljudje čim več oddajali stanovanja, ker so številna še vedno prazna, se to davčno breme povečuje.” Dejstvo je, da če bi imela država večji posluh za stanovanjsko problematiko in bi reševanje le te postala prioriteta, bi se mladi prej pričeli osamosvajati in bi se odločati za družino. Poraja pa se vprašanje, kdaj bo prišlo do premikov na bolje? Eno je obljubljati ljudem v koalicijski pogodbo, drugo pa je uresničevati.
Nina Žoher