“Kam še s cenami!? Kam!? Do kod, da vas bo vse skupaj vsaj malo sram!? Država, j… se!”, se glede dviga cen oskrbnin v centru za starejše občane jezi novinarka RTVS Eugenija Carl. Kot kaže, so se sedaj celo zapriseženi levičarji spravili na vlado, ki je pred nedavnim referendumom o dolgotrajni oskrbi zatrjevala, kako naj bi glasovanje za spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi pripomoglo k ureditvi področja dolgotrajne oskrbe. Medtem ko je zakon o dolgotrajni oskrbi iz časa Janševe vlade predvidel konkretne rešitve in vire financiranja, je novi financiranje dolgotrajne oskrbe enostavno in elegantno prenesel na davkoplačevalce. Povrhu pa nas je ravnanje vlade, ki naj bi bila “socialno čuteča”, privedlo do višjih oskrbnin.
Spomnimo. V času, ko je Janševa vlada poskrbela za zvišanje plač zaposlenim v domovih starejših občanov (DSO), so številni mediji pričeli opozarjati pred nevarnostjo dviga zneskov oskrbnin. A do tega ni prišlo, saj je prejšnja vlada v proračunu namenila 16 milijonov evrov za to, da do dviga oskrbnin ne bi prišlo. Zaradi nesubvencioniranja stroškov s strani Golobove vlade so v DSO-jih že prejšnji mesec napovedali dvig oskrbnin, ki že ob tako visokih življenjskih stroških še dodatno bremenijo oskrbovance in njihove svojce.
Kot je ob načrtovanih podražitvah za N1 povedala direktorica ljubljanskega Doma upokojencev Center Zlata Marin, višina podražitev vpliva na njihovo poslovanje. Na račun dviga minimalne plače in rasti plač v javnem sektorju je namreč prišlo do povečanja stroškov dela v zadnjem letu. Podražitev hrane in elektrike pa je bila še večja. “Strošek živil je letos za okoli 30 odstotkov višji kot v enakem lanskem obdobju lani, strošek elektrike pa za okoli 200 odstotkov,” je pojasnila in dodala, da če so lani za elektriko plačali povprečno 8.300 evrov na mesec, letos plačajo kar 25.600 evrov.
Carlova je nad dodatno podražitvijo zgrožena
Novinarko RTVS Eugenijo Carl je napovedan dvig oskrbnin še posebej razburil, saj ta za mamino bivanje v DSO plačuje kar 1445 evrov. Prek družabnega omrežja Facebook je zapisala naslednje: “1445 evrov plačujem. Za tri spasirane enolončnice, puding in pol litra čaja dnevno. Vrednost: stavim vse, kar imam, da vse našteto ne presega 5 evrov. Doplačilo kopalnice, ki je ne uporablja. Za pet higienskih pripomočkov dnevno in eno tedensko kopanje. Za storitev, ki bi nasploh povsod lahko bila boljša, pa se osebje trudi, nič ne rečem, ampak normativi, pomanjkanje kadra, ker sramotna plačila …). In ravno ko to pišem, je priletel mail iz maminega CSO-ja. Da se potegujejo za ponujeno “izredno uskladitev cen”, beri , s 1. 7. nova podražitev pri tem, da so cene dvignili 1. aprila. Kam še s cenami!? Kam!? Do kod, da vas bo vse skupaj vsaj malo sram!? Država, j… se!”
Kot je znano, se je s koncem junija izteklo omejevanje dviga oskrbnin za največ 4,5 odstotka. DSO-ji so bili marca s strani Ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi ustanovitelj Inštituta 8. marec in član Levice Simon Maljevac, obveščeni, da bodo lahko s pravilnikom 1. julija izredno uskladili višino oskrbnin. V DSO-jih so pričeli cene temu primerno preračunavati, vse skupaj pa je bilo nato predloženo v roke svetov zavodov, ki so zadolženi za preprečitev negativnega poslovanja.
Ker je jasno, da ima ukrep podražitev oskrbnin velik finančni vpliv na žepe oskrbovancev in njihovih svojcev, bi bilo na mestu, da bi Golobova vlada sredstva zagotavljala iz proračuna po vzoru Janševe vlade. A kot kaže, vladi za to ni mar. Še več, vlada je šla tako daleč, da bo s svojim zakonom o dolgotrajni oskrbi še dodatno obremenila davkoplačevalce. Za razliko od prejšnjega zakona, ki je financiranje želel zagotoviti s proračunskimi rezervami, ga ta zagotavlja s še dodatno obremenitvijo plač. Kot da ne bi že zadostovala dodatna obremenitev plač januarja letos, ki je vsem prinesla nižje plače. Toliko o tem, da se bo v času Golobove vlade plesalo.