BDP Slovenije se je leta 2023 povečal za pičlega 1,6 odstotka, kar pomeni, da je bila rast bistveno skromnejša kot leta 2022.
Tako namreč kažejo začetne ocene Slovenskega statističnega urada (Surs). Domači BDP se je v zadnjem četrtletju lani v primeri s prejšnjim okrepil le za 1,1 odstotka, v primerjavi s poslednjim četrtletjem 2022 pa za 2,6 odstotka, poročajo Finance.
Skromno rast so po poročanju STA doprinesle “bruto investicije v osnovna sredstva in končna potrošnja gospodinjstev, negativno pa zmanjšanje zalog”. Izvoz je upadel za 2,0 odstotka, uvoz pa za 5,1 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek pa je k rasti BDP doprinesel 2,8 odstotka.
Slovenija z največjim upadom industrijske proizvodnje v EU in evroobmočju
Industrijska proizvodnja se je tako v EU kot v evroobmočju v mesecu decembru mesečno dvignila za 2,6 odstotka. Medletna primerjava pa kaže, da se je dotična proizvodnja v obeh entitetah povečala zgolj za 1,2 odstotka.
Rast BDP v času Janševe vlade znašala 8,2 odstotka
Sloveniji gre pod Golobovo vlado gospodarsko precej slabše kot pod Janševo vlado. V času prejšnje vlade je namreč BDP po vseh izračunih rastel izjemno. Slovenski BDP na prebivalca (SKM) je dosegel 90 odstotkov povprečja evropskih držav, “leta 2021 je Slovenija dosegla najvišjo vrednost tega kazalnika v zadnjih 10 letih”, so tedaj zapisali na statističnem uradu.
Slovenija je v času prejšnje Janševe vlade po izračunih dosegla najvišjo rast BDP v zadnjih desetih letih, leta 2021 je znašala kar 8,2 odstotka. Leta 2022, ko je vlado v drugi polovici že prevzel Robert Golob, je bila gospodarska rast zgolj 2,5-odstotna, lansko leto pa smo beležili zgolj 1,6-odstotno gospodarsko rast.
Domen Mezeg