O priznanju Palestine bo državni zbor odločal februarja, je v tem tednu odločila večina predstavnikov strank na kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza (SMC). Proti je bil le Jože Tanko (SDS). Vodja poslanske skupine SDS Tanko je predlagal, da bi točko umaknili iz dnevnega reda, a je bil za le on. Pred tem je bil dve leti položaj obrnjen: osamljena je bila Levica Luke Meseca, ki so se ji občasno pri zahtevi, da bi priznanje Palestine vrnili na dnevni red, pridružili poslanci majhnih SD Dejana Židana in NSi Ljudmile Novak.
Preobrat je nastal, ko sta konec lanskega leta priznanje podprli vladni SMC in DeSUS, ki združujeta večino poslancev.
VLADA PREDLAGALA PRIZNANJE, A PREDLOGA ŠE NI
Ameriški predsednik (posnetek je z uradne strani) Donald Trump je z odločitvijo, da prizna Jeruzalem za glavno mesto Izraela in z napovedjo selitve njihovega veleposlaništva spodbudil turbulence v slovenski politiki.
Čez dva tedna, v sredo, 31. januarja, je predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi) poslance povabil k razpravi na odboru, k točki o Palestini, ki je nujna, da bi državni zbor februarja lahko odločal. Priznanje Palestine ne bo brez tveganj: Palestine z izjemo Švedske doslej ni priznala nobena večja in resna država Zahodne Evrope. Priznanje, če se zanj država odloči sama, bo najbrž povzročilo poslabšanje odnosov z Izraelom in ZDA. Priznavanje Palestine (in zaostrovanje odnosov z ZDA) je večinoma simpatično skrajni politični levici. Palestino so že konec osemdesetih let priznale številne države iz vzhodnega (socialističnega) bloka, arabske in neuvrščene države … Tudi Jugoslavija. V zadnjih letih pa je ob Švedski najbolj odmevalo priznanje Vatikana.
Vlada je konec decembra nadaljevala razpravo o tem, ali priznati Palestino, ki jo je prekinila julija 2015, in sporočila, da bo parlamentu predlagala nadaljevanje postopka priznanja države Palestine kot neodvisne in suverene države. Možno je, da je bil preobrat tudi posledica priprav na volitve in spopada za volivce levice. A v resnici vlada še ni predlagala priznanja. Med gradivi v parlamentu predloga ni opaziti. Da predlog vlade manjka, je včeraj v pravnem mnenju opozorila tudi vodja zakonodajno-pravne službe DZ Nataša Voršič. Mnenje je pripravila pred sejo odbora, ki jo je sklical Horvat o predlogu Združene levice o priznanju Palestine. Levica poskuša priznanje na dnevni red parlamenta spraviti že več let. Poslanci Levice se zavzemajo tudi za izstop iz Nata. Skrajne leve stranke so tudi na ravni Evrope glasne zagovornice priznanja Palestine. Slišati je opozorila, da je priznanje v interesu Rusije, njeni interesi pa so pogosto nasprotni interesom ZDA in Evrope.
Voršičeva je o priznanju Palestine na predlog Levice zapisala:
“Doslej je postopek priznanja držav potekal v skladu z zakonom o zunanjih zadevah, ki določa, da lahko vlada, na predlog ministrstva za zunanje zadeve, predlaga državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja. Takšno pravno podlago so vsebovali tudi dosedanji sklepi o priznanju držav, ki jih je sprejel državni zbor na predlog vlade.”
Iz vlade je neuradno slišati, da bi do seje odbora, ki bo čez dva tedna, vladni predlog lahko bil že pripravljen.
ERJAVEC IN MINISTRI EU Z ABASOM
Je pa vlada decembra naložila zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, da do seje odbora na srečanjih z zunanjimi ministri k usklajenemu delovanju povabi države članice EU, ki še niso priznale Palestine ter pojasni razloge in potek procesa priznanja tudi visokemu predstavniku Izraela. Povabiti bo Erjavec moral (z izjemo Švedske in Vatikana in vzhodnih držav, ki so Palestino priznale še v času socializma) kar vse države Evropske unije. Ali bi Palestino priznali, lahko odgovorite v anketi:
- Ne (91%, 116 Votes)
- Da (9%, 12 Votes)
Z zunanjega ministrstva je slišati, da bo prihodnji teden Erjavec na Svetu EU za zunanje zadeve, kjer bo tudi delovno kosilo s predsednikom Palestine Mahmudom Abasom, ki politično sodi k zmerni stranki Fatah. Podobno srečanje z izraelskim premierjem Benjaminom Netanyahujem je že bilo. Po srečanju na ravni EU bo morebiti bolj jasno, ali bi Palestino v prihodnjih mesecih lahko priznala še kakšna pomembna evropska država ali pa bomo pri tem osamljeni.
Kakšne posebne koristi ali velikega premika zaradi slovenskega priznanja v konfliktih med Izraelom in sosednjimi arabskimi državami ni pričakovati.
V anketi spletnega portala, kot smo v članku “OBRAT V LEVO: CERAR NA NOŽ Z IZRAELOM IN ZDA” pomisleke podrobneje že predstavil, je bila velikanska večina bralcev Spletnega časopisa proti soliranju države s priznavanjem Palestine.
Grafično je bil rezultat takšen:
