Na Ministrstvu za kulturo so že pred dnevi jasno poudarili, da je Upravni odbor Prešernovega sklada pri podeljevanju Prešernovih nagrad avtonomen. Tako je medijem sporočil, da za letošnjo podelitev sprejeti scenarij ne vključuje nastopa Makarovičeve, čeprav se je ta na koncu “na silo” vendarle pojavila na odru (ob sodelovanju režisterjev RTV in tam zbrane politike). Vročitev nagrade iz leta 2000 ni mogoča, ker za to še vedno obstajajo zakonske ovire. Vihar v skodelici kave pa kljub temu ne pojenja. Sprašujemo se, ali pesnica zgolj išče pozornost javnosti ali gre za tiho izsiljevanje za kakšne posredne ugodnosti.
Vihar v skodelici kave ne pojenja, čeprav je avtonomni Upravni odbor Prešernovega sklada že pred dnevi zavrnil možnost, da bi se pisateljici in pesnici Svetlani Makarovič izročilo Prešernovo nagrado na letošnji podelitvi, ki jo je sicer javno zavrnila 7. februarja 2000. Sprašujemo se, kaj je v ozadju. Gre morda za gledališko predstavo za rajo in vzbujanje pozornosti, ki ji je na stara leta primanjkuje? Ali pa je za bregom še kaj drugega? Morda prikrito izsiljevanje za kakšne posredne ugodnosti?
Spomnimo, da bi bilo zakonsko izročitev sicer mogoče urediti, za kar je pripravljenost pokazal tudi UO Prešernovega sklada, vendar pa Makarovičeva ni (pravočasno) vložila uradne prošnje za vročitev, kar bi lahko privedlo do zakonskih sprememb. Smo pa zato v javnosti poslušali njene populistične izjave, da bo v primeru, da organizatorji prireditve njeni zahtevi ne bodo ugodili, na oder prišla “magari po vseh štirih”, na odru pa, kot je napovedala, “povedala eno pesem in nič drugega ne bo razlagala”. V medijih so se sicer že pojavljale navedbe, da je Makarovičeva določene finančne ugodnosti navkljub zavrnitvi Prešernove nagrade pred leti le prejela …
Šlo naj bi za “izjemno pokojnino”, ki ji je bila priznana že leta 1999, torej nekaj mesecev pred njeno zavrnitvijo nagrade, formalno zaradi p. Marka Rupnika. Izjemno pokojnino nekateri vidijo kot sporno, saj je nagrado zavrnila. Sedaj pa so se v medijih pojavili celo namigi, da bi se ji nagrado utegnilo podeliti kar “pod mizo”, torej tudi zavrnjene finančne ugodnosti. Njena izjava pred dnevi daje slutiti, da navkljub formalnemu podeljevanju nagrad, ki se drži črke zakona, takšna siva cona morda le obstaja: “To nagrado bi mi radi izročili čim bolj neopazno, na skrivaj, v neki Vili Podrožnik. Rekla sem ne. Predlagala sem, da pridem na oder in povem eno lirično pesem in odidem.” Kot trdijo na ministrstvu, izjemna pokojnina z nagrado nima nič skupnega. Bi vseeno lahko šlo za prikrito, predhodno dogovorjeno rekompenzacijo v zameno za poznejšo javno zavrnitev nagrade, ker jo je prejel tudi Rupnik zaradi ideoloških razlogov, kulturnega boja?! Po domače za tihi dogovor “pod mizo”?
Domen Mezeg