Kandidata za guvernerja Banke Slovenije sta Igor Masten, ki ga podpirajo v SDS, NSi in SAB, ter Jože P. Damjan, ki ga podpirajo v LMŠ, Levici, SD in DeSUS. Kandidatura Damijana je ob tem zaskrbljujoča zaradi njegovih vse bolj radikalnih stališč, med drugim je v zadnjem času očitno postal tudi nasprotnik evropske valute evro. Za mnenje o Damijanu smo prosili tudi političnega analitika in ekonomista mag. Bernarda Brščiča. “Gre za konvertita, človeka, ki nima nikakršnih stališč, ki jih obrača po vetru. Gre za plačanca in oportunista,” je dejal in dodal, da zaradi svojega spreminjanja stališč nima nobene verodostojnosti, v zadnjem času pa je prevzel besednjak izrojene multikulti levice, vse s ciljem zasesti odlično plačano funkcijo.
Najvidnejša kandidata za guvernerja Banke Slovenije sta tokrat Jože P. Damijan in Igor Masten, oba profesorja na Ekonomski fakulteti. Pri tem Mastena podpirajo v SDS, NSi in SAB, Damijana pa v LMŠ, Levici, SD in DeSUS, medtem ko je STA poročala, da ga SMC ne podpira. Široka podpora Damijanu pa je zaskrbljujoča, saj ima ta vse bolj radikalna stališča. V slogu skrajne levice je namreč začel zagovarjati škodljive ideološke ukrepe države, kot so enormno poviševanje minimalne plače, celo prek meja produktivnosti povprečnega zaposlenega, gospodarstvo pa bi dušil tudi s poviševanjem obdavčitev kapitala. Damijan pa trdi tudi, da ne obstajajo empirični dokazi o tem, da dvig minimalne plače sili podjetja v stečaje; le koliko manjka, da bo predlagal dvig minimalne plače na nekaj tisoč evrov?!
Za komentar glede Jožeta P. Damijana smo vprašali tudi političnega analitika in ekonomista mag. Bernarda Brščiča, ki je o njem povedal sledeče: “Gre za konvertita, človeka, ki nima nikakršnih stališč, ki jih obrača po vetru. Gre za plačanca in oportunista, ko je bila v modi kvazineoliberalna pozicija t. i. mladoekonomistov, je trobil v rog neoliberalizma. Na ta račun si je izposloval tudi funkcijo ministra v prvi Janševi vladi, kjer pa je bil njegov domet inštalacija namiznega nogometa na Gregorčičevi 25 in energijskih pijač. Svojo politično epizodo je končal že po treh mesecih. Nima nobene verodostojnosti.” Njegove motive za ideološko preobrazbo pa Brščič pojasnjuje takole: “Potem je obrnil ploščo in se iz psevdoneoliberalca prelevil v slabo kopijo Yanisa Varoufakisa in je posvojil besednjak izrojene multikulti levice in domnevam, da vse s ciljem zasesti to odlično plačano funkcijo.”
Damijan je nekoč že pokopal evro
V zadnjih letih mainstream medijem nasprotovanje evru s strani nekaterih evropskih desničarjev pogosto služi kot dodaten argument, s katerim svoje občinstvo prepričujejo o njihovi skrajnosti, pri Damijanu pa je očitno ravno nasprotno, ker je levičar. Medtem ko desničarje pri evru običajno motijo odsotnost konkurenčnosti med posameznimi valutami oziroma currency competition evropskih držav, zlorabe maastrichtskih pravil s strani nekaterih članic evroobmočja ter prenos dela suverenosti na Evropsko centralno banko, levičarji pri tem najverjetneje pogrešajo kar neomejeno tiskanje denarja, kot smo mu bili priča v nekdanji SFRJ. Pred dvema letoma je tako v Mladini udrihal čez skupno valuto: “Evro je mrtev. Bil je velika napaka. Pokopal je evropsko integracijo. Če ne bi imeli evra in nesmiselnih pravil glede fiskalne konsolidacije, bi kriza v EU hitro minila. Evro je treba nadzorovano razpustiti, da bo čim manj negativnih učinkov.”
Kljub temu pa Damijan k sreči ni sposoben ogroziti slovenskega mesta v evroobmočju, kot pojasnjuje Brščič: “On je opomba pod črto, gre za karierista, ki menja mnenja hitreje kot moški srajce. Je popolnoma neverodostojen in njegovo morebitno imenovanje pojmujem striktno v kontekstu političnih kupčkanj med Levico in gospodom Šarcem. K sreči smo tako vpeti v evroobmočje in EU, da nek JPD ali množica JPD-jev ne more ogroziti tega mesta. Je pa simptomatično, da lahko takšni plačanci prosperirajo v času Marjana Šarca in so jim pripravljeni oprostiti tudi obrate za 180 stopinj, samo zato, da zadovoljijo interese te izrojene multikulti pedromarksistične levice.”
Damijan za fašiste obtožil kar največje liberalce
Da se radikalnost in norost Damijana v zadnjem času le še stopnjujeta, dokazuje tudi zapis na njegovem blogu, kjer je kot fašista označil kar Ludwiga von Misesa in Friedricha von Hayeka, najvidnejša predstavnika avstrijske šole ekonomije in liberalne misli. Pri tem velja opozoriti, da je slednji za svoje ugotovitve glede poslovnih ciklov prejel Nobelovo nagrado, njegova dela, kot je Ustava za svobodo, pa so navdihovala delo britanske predsednice vlade Margareth Thatcher in njene vlade, ene najbolj uspešnih v britanski zgodovini. Da je to prav bizarno in po vsej verjetnosti rezultat Damijanove nerazgledanosti, pa misli tudi Brščič: “Gospod zelo slabo pozna literaturo, gre za človeka ene knjige, ki o liberalizmu ve malo oziroma nič, ta njegov besednjak pa je tipičen za izrojeno levico, ki za fašiste označuje vse nas, ki smo normali. Iz njegovih umazanih ust poslušamo stvari kot iz pokvarjenega Luke Mesca in druščine.”
Na njegovem blogu piše celo zapornik Bine Kordež
Na spletnem blogu Damijana pa mu bralce pomaga poneumljati celo zloglasni zapornik Bine Kordež, sicer ustanovni član Foruma 21 Milana Kučana, krovne organizacije globoke države. Kot eden redkih članov te organizacije se je Kordež znašel v zaporu po goljufijah, povezanih s svojim neuspelim menedžerskim prevzemom Merkurja. Damijanovo sodelovanje z lopovom Kordežem se Brščiču ne zdi presenetljivo: “Gre za samo enega izmed simptomov tega, da je v svojih zrelih letih postal Jože Mencinger št. 2 kleptokratske kamarile Foruma 21, ki je okradla slovensko državo.”
J. Ž.