Premier Robert Golob je med odgovarjanjem na poslanska vprašanja v državnem zboru zatrdil, da so plačno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1 : 7 predlagali sindikati. Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije trdi, da takšnega predloga ni nikoli bilo, zato sedaj pričakuje opravičilo. Ministrica za javno upravo odgovornost za predlog zanika in uperja prst nazaj v sindikate.
Predsednik vlade se je zarekel ali preprosto zlagal, ko je dejal naslednje: “Nismo ga zahtevali na vladi. Še več, naš pogoj, da na to pristanemo, je bil, da bomo ta faktor za voljene funkcionarje upoštevali še v naslednjem mandatu. Ne samo, da nismo tega zahtevali, še odpovedujemo se za vse voljene tudi v vašem imenu. Zato, ker se sicer ves čas manipulira in laže v javnosti, da so na vladi tisti, ki hočejo višje plače. Ne, nočemo jih. Sindikati so tisti, ki jih hočejo, zato da bodo najsposobnejši imeli možnost napredovanja pri osnovni plači.”
Golobu se je zareklo ali pa se je očitno zlagal, ko je odgovarjal na vprašanje poslanca Levice Milana Jakopoviča. Ta je Goloba spraševal, kako namerava nasloviti “neenakosti”, ki jih ustvarjajo dodatki v določenih poklicnih skupinah.
Konfederacija oz. njen predsednik Štrukelj se je na premierjeve besede hitro odzvala: “Ostro zanikamo navedeno izjavo predsednika vlade, ki jo je ponovil že večkrat do zdaj. Konfederacija ni nikoli predlagala razmerja ena proti sedem, kaj šele, da bi ga zahtevala. Ravno nasprotno, gre za predlog vladne pogajalske skupine v okviru pogajanj o izhodiščih za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, ki so bila sindikatom uradno predstavljena 9. februarja in nam isti dan tudi pisno posredovana.”
Čemu zvišanje plačnih nesorazmerij?
Sindikalist se je nato v nadaljevanju zapisa vprašal, čemu sploh prihaja do tega zvišanja. Po eni strani namreč podpirajo, da je najnižji plačni razred enak minimalni plači, kar so predlagali že v preteklosti, a vladni predlog po mnenju sindikata kaže na to, da bi bila velika večina delovnih mest razporejenih do polovice plačne lestvice, elitna peščica funkcionarjev pa bi bila skoncentrirana pri samem vrhu. V sindikatu se s takšno “luknjo” ne morejo strinjati.
Kdo je v resnici predlagal povečanje plačnih nesorazmerij?
Izjavi za javnost pa nasprotuje ministrica za javno upravo, ki trdi, da so pri predlogu za povečanje plačnih nesorazmerij pravzaprav samo sledili predlogu pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja. Skupino vodi Jakob Počivavšek. Na ministrstvu so dodal, da so bile največje razlike ob vzpostavitvi plačnega sistema (leta 2008) razmerje med najvišjo in najnižjo plačo 1 proti 10,5.
A bolj kot to, kdo je v resnici avtor povečanja plačnih nesorazmerij, in ali so ta (ne)upravičena, je zanimivo vprašanje, zakaj sploh poteka spopad med vlado in sindikati. Vlada bi si namreč, če bi v preteklosti iskreno ali spretno komunicirala z javnostjo, morala pripisati “zasluge” za zakonsko rešitev. Tako pa se predloga, ki ga želi uzakoniti, bolj ali manj otepa.
Gal Kovač