Po tem, ko je včeraj odjeknila novica, da je Upravno sodišče v Ljubljani odločilo, da je Slovenija zamudila rok, v katerem bi lahko nezakonitega migranta Ahmada Shamieha poslala na sosednjo Hrvaško, je poslanec Slovenske demokratske stranke dr. Vinko Gorenak na Vlado Republike Slovenije, ki opravlja tekoče posle, naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z odločitvijo upravnega sodišča, da je za obravnavo primera Ahmada Shamieha od sedaj naprej odgovorna Republika Slovenija.
Upravno sodišče je namreč pravnomočno odločilo, da je pristojnost odločanja o prošnji za mednarodno zaščito najbolj znanega sirskega migranta v Sloveniji Ahmada Shamieha sedaj na plečih Slovenije, saj se je 23. februarja iztekel šestmesečni rok za predajo Hrvaški, sta včeraj poročala spletni Večer in portal 24ur. Postopek o prošnji za mednarodno zaščito oziroma deportacijo mora država zaključiti v čim hitrejšem postopku. Glede na to, da uradno v Siriji ni več vojne, Slovenija pa ni bila prva varna država, v katero je prišel migrant Ahmad, je odločitev slovenskih organov nedvoumna in bi ga morali vrniti v Sirijo. Shamieh bi moral biti sicer že 14. novembra vrnjen na Hrvaško, vendar je premier Miro Cerar protipravno zadržal odločitev pristojnih organov, zaradi česar si je ta nato prislužil ustavno obtožbo.
Notranje ministrstvo je po sodbi Upravnega s. v LJ zamudila rok v katerem bi lahko Ahmada Schamija poslala na Hrvaško. Sedaj ostane v SLO, ki mora rešiti njegovo vlogo za azil. Vlado RS sprašujem po odgovornosti za to. Poslansko vprašanje seveda.
— dr. Vinko Gorenak (@drVinkoGorenak) April 22, 2018
Gorenak je v zvezi s tem Vlado Republike Slovenije, ki opravlja tekoče posle, vprašal naslednje:
1. Ali se predsednik Vlade Republike Slovenije v odstopu dr. Miro Cerar zaveda svoje odgovornosti, ker je s svojim nezakonitim posegom v neizročitev omenjenega ilegalnega migranta Republiki Hrvaški, pripomogel k temu, da je prišlo do takšne odločitve Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani?
2. Zakaj Ministrstvo za notranje zadeve ni pravočasno izpeljalo vrnitve omenjenega ilegalnega migranta na Hrvaško?
3. Ali je oziroma bo ministrica za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, ugotavljala individualno odgovornost uslužbencev notranjega ministrstva v zvezi s tem primerom?
Upravno sodišče je 10. aprila razsodilo, da je polletni rok iz dublinske uredbe potekel 23. februarja letos. Ker Slovenija v omenjenem roku migranta ni predala Hrvaški, v kateri je najprej vstopil v Evropsko unijo, je odgovornost odločanja zato prešla nanjo. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je namreč trdilo, da je šestmesečni rok začel teči 12. januarja letos, ko vrhovno sodišče ni podaljšalo začasnega zadržanja možnosti predaje, ki ga je uvedlo upravno sodišče konec lanskega leta.
Postopek o mednarodni zaščiti Ahmada mora Slovenija čim prej zaključiti
MNZ v skladu z zahtevami upravnega postopka ni izdalo uradnega akta o zavrnitvi prošnje Shamieha, naj Slovenija zaradi spremenjenih okoliščin presodi o možnosti uporabe diskrecijske klavzule, piše v sodbi upravnega sodišča. Zato vrhovno sodišče tudi ni podaljšalo zadržanja možnosti deportacije. Senat upravnega sodišča je v sodbi MNZ opozoril, da rok ni mogel začeti teči na novo, saj ni šlo za odločanje o temelju postopka. Četudi se “organ izvršilne veje oblasti očitno ne strinja s pravnomočno sodbo upravnega sodišča, to ne more biti opravičljiv razlog za neodločanje, nanašajoč se na zadnjo sodbo upravnega sodišča iz marca letos,” so zapisali.
Sodišče je pri odločitvi, da je rok za predajo Hrvaški v konkretnem primeru potekel, upoštevalo, da gre med drugim za obvezujoč rok, ki ga ni mogoče razlagati široko ali širše, kot je izrecno navedeno v dublinski uredbi. Pristojna, da začne postopek o presoji prošnje za mednarodno zaščito Shamieha, je tako Slovenija, ki mora postopek zaključiti hitro, saj so v nasprotnem primeru migrantu kršene pravice.
Sodišče EU dalo prav ministrstvu za notranje zadeve
Shamieh je namreč februarja 2016 v času migrantske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija lani zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo pritožbo Shamieha. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo. Ta se je iztekel 23. februarja letos, zaradi česar so zagovorniki sirskega brivca prepričani, da je Slovenija postala pristojna za obravnavo njegove prošnje za azil, še poroča STA.
N. Ž.