Davki, eden najpomembnejših elementov ekonomske politike vsake države, vedno sprožajo široko paleto čustev, mnenj in debat. V zadnjem času se v Sloveniji pojavlja obdavčevanje tako »prostovoljno« kot »prisilno« in s samo tendenco nadaljevanja politike se državljanom Slovenije praznijo mesečni dohodki. Torej naj spomnim, da leve politične opcije na splošno zagovarjajo povečanje davčnih stopenj za najvišje dohodke, obremenitev kapitala in premoženja, povečanje obdavčitve korporacij, spodbujanje davčnih olajšav za socialne programe, davek na finančne transakcije in obdavčitev premoženja. Ključno vprašanje, ki se postavlja, je, kako bodo te obdavčitve vplivale na življenjski standard državljanov in kakšne bodo njihove posledice v prihodnosti za Republiko Slovenijo in posledično za slovensko družbo.
Noben ekonomski vidik države ni tako odločilen kot davčna politika. Davki igrajo ključno vlogo pri financiranju državnih storitev in infrastrukture ter oblikovanju gospodarskega okolja. Kljub temu pa se splošna javnost in politični voditelji pogosto znajdejo v napetem razmerju med željo po ustvarjanju dohodkov za državo in pritiskom na državljane, ki čutijo breme višjih davkov.
Eno od temeljnih vprašanj, ki se pojavlja ob razpravah o dodatnih obdavčitvah, je, kako bodo te vplivale na življenjski standard državljanov, razvoj Slovenije, investitorje in gospodarski razvoj. Kajti, če Slovenija ne bo imela ugodnega položaja za investitorje, posledično pomeni, da ne prihaja do razvoja družbe in države, saj se tuji investitorji v večini izogibajo držav z visokimi davki. Tuji investitorji namreč v državah z visokimi davki vidijo predvsem zmanjšanje dobička, slabo infrastrukturo in storitve, slabšanje donosnosti kapitala, pomanjkanje konkurenčnosti in nenazadnje politično in davčno nestabilnost.
Obdavčitev je ključno orodje v rokah države za upravljanje gospodarstva. Milton Friedman, eden izmed najvplivnejših ekonomistov 20. stoletja, je opozoril: “Davki so edini način, kako vlada pridobi sredstva, toda previsoki davki lahko dušijo gospodarsko rast in ustvarjanje bogastva.” Kot se zdi, je politika presegla ravnovesje, ki je pomembno za razvoj gospodarske rasti, saj se Evropa sooča z ohlajanjem gospodarstva. Torej, kam smo namenjeni?
Da bi bolje razumeli, kako bodo dodatne obdavčitve vplivale na življenjski standard državljanov in kakšne bodo posledice v prihodnosti za slovensko družbo, se moramo poglobiti v številne vidike davčne politike. Prvi vidik, ki ga moramo razmisliti in posledično razumeti, je višina davkov. Kako visoki davki bodo potrebni za zadostitev finančnim potrebam države? V tej fazi se običajno odločamo med obdavčitvijo dohodka, potrošnje ali premoženja. Dohodnina, kot primer, je obdavčitev dohodkov posameznikov, medtem ko je DDV (davek na dodano vrednost) primer obdavčitve potrošnje. Visoki davki in dodatne obdavčitve državljanov bodo imeli negativen vpliv na slovensko družbo in gospodarski razvoj. Čeprav se lahko zdi, da so dodatni davki učinkovito sredstvo za povečanje davčnih prihodkov države, obstaja več vidikov, ki jih je treba upoštevati.
Višji davki lahko pomenijo, da državljani in podjetja zmanjšajo svoje porabe in investicije. To posledično privede do zmanjšanja povpraševanja po blagu in storitvah ter s tem do upada proizvodnje in zaposlenosti. Rezultat tega je siromašenje državljanov in gospodarstva, saj se zmanjšajo možnosti za rast, napredek in razvoj.
Čeprav so javni izdatki za socialne programe in infrastrukturo pomembni, je ključno, da se obdavčitev izvede premišljeno in pošteno. Previsoki davki bodo povzročili negativne učinke vključno s stagnacijo gospodarstva, povečanjem brezposelnosti in zmanjšanjem kakovosti življenja. V svetu, kjer države tekmujejo za privabljanje investicij in spodbujanje gospodarske rasti, je nujno, da država pretehta svojo nadaljnjo davčno politiko in išče ravnotežje med financiranjem javnih storitev in ohranjanjem konkurenčnosti. Dodatne obdavčitve so lahko koristne le, če se uporabljajo pametno in če država hkrati spodbuja naložbe, inovacije ter podjetništvo.
Kako se davčni prihodki porabljajo? Vprašanje ni le, koliko se zbere davkov, temveč tudi, kje bodo ta sredstva porabljena. Davčni prihodki naj bi se uporabljali za financiranje tudi socialnih programov, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje in socialna varnost, kar izboljšuje kakovost življenja državljanov. Tega iz zadnjih izračunov, prikazanih v oddaji na javni televiziji, žal ne odražajo. V tem kontekstu se spomnimo izjave slavnega britanskega ekonomista Johna Maynarda Keynesa, ki je poudaril pomen javnih izdatkov za spodbujanje gospodarske rasti in zmanjšanje brezposelnosti v času recesije. Keynes je dejal: “V času recesije mora vlada zagnati črpalko, ki bo spodbujala gospodarsko aktivnost.”
Vendar je pomembno upoštevati tudi, da lahko pretirana poraba in povečanje javnega dolga vodita v dolgoročne finančne težave za državo. To je še posebej relevantno za majhne države, kot je Slovenija. Davki so ključni za delovanje države, vendar morajo biti oblikovani tako, da spodbujajo gospodarsko aktivnost in omogočajo državljanom, da uresničujejo svoje cilje in sanje. Le premišljeno oblikovani davki, usmerjeni v financiranje ključnih družbenih potreb, hkrati pa spodbujajo inovacije in podjetništvo, lahko pripomorejo k trajnostni in uspešni prihodnosti države in njenih prebivalcev.
“Prevelika obdavčitev lahko uniči ne le denarnico posameznika, temveč tudi dušo družbe.” (Arthur Laffer)
Andrej Vastl