Ni presenetljivo, da so se po ameriškem napadu na iranske jedrske objekte nemudoma zganili v Levici, ki o mednarodnem dogajanju pogosto zavzema stališča, ki so blizu iranskemu režimu. Koordinatorica stranke Vrečko je tokrat zapisala, da naj Slovenija zahteva sklic Varnostnega sveta ZN in obsodi napad na Iran, ki je sicer znan po množičnih kršitvah človekovih pravic. V preteklosti pa se niso ravno izkazali z obsodbami zatiralskega režima.
Ko so bile v Iranu množično kršene človekove pravice, ko je teokratski režim obešal in mučil ljudi ter zatiral ženske, so v skrajni Levici ostajali dokaj ravnodušni. Prav zato se zastavlja vprašanje, ali je za današnjim burnim odzivom koordinatorice stranke Aste Vrečko iskreno prizadevanje za končanje vojne med Izraelom (in ZDA) na eni ter Iranom na drugi strani ali pa morda kaj drugega …
So posamezni člani stranke povezani z iranskim obveščevalnim aparatom?
Ali je v ozadju kaj drugega? V preteklosti smo že poročali, da so posamezniki v stranki blizu iranskim interesom (več – tukaj), tranzicijska levica pa je v času Pahorjeve vlade za iranski režim preko NLB oprala za skoraj 2 milijardi dolarjev umazanega in krvavega denarja.
Teokratski režim je odgovoren za brezštevilna grozodejstva
Vrečko se je sicer odzvala z zgražanjem nad ameriškim napadom na iranske jedrske objekte. Poudarila je, da “smo se zbudili v eno najhujših eskalacij” in da je svet potisnjen na rob nove vojne. Prepričana je, da bi morala Slovenija v zadevi zahtevati sklic Varnostnega sveta Združenih narodov. Gre za selektivno zgražanje, ki je prisotno tudi ob dogodkih v Palestini, ne pa na primer tedaj, ko iranske oblasti brutalno kršijo človekove pravice, zatirajo lastne državljane. Lani jo je denimo izjemno zaskrbela usoda palestinskih otrok (več – tukaj).
Mučenje otrok: bičanje, posilstva s cevjo, elektrošoki, obešanje za roke itd.
Spomnimo: poročali smo že o številnih grozodejstvih, ki jih nad svojim prebivalstvom izvaja nedemokratični režim ajatol. V poskusu, da bi zadušil vsesplošne nemire po umoru Mahse Amini, ki ga je izvedla tamkajšnja moralna policija, se je zatekel k izvajanju izjemno brutalnega nasilja.
Ali iranski otroci niso otroci?
Bičanje, posilstva in elektrošoki kot metode mučenja niso bili prihranjeni niti otrokom protestnikom, ki si želijo, da bi se represija v državi končala. Otroke so med drugim posiljevali tudi s cevmi in jih obešali za roke. Iz preteklosti pa poznamo tudi kaznovanje homoseksualcev s smrtno kaznijo (obešanjem) ali bičanjem (več – tukaj). Ob takšnih škandaloznih zločinih bi od glasnih zagovornikov človekovih pravic v Levici pričakovali kanček več sočutja. Ali iranski otroci niso otroci?
Masovno kratenje ženskih pravic
Veliko skrb vzbuja tudi stopnjevanje zatiranja žensk in deklet, o čemer poroča Amnesty International. Govor je zlasti o prisilnem pokrivanju glave in zatiralski moralni policiji. Takšnim, ki obveznemu pokrivanju nasprotujejo, grozijo pravne in druge posledice. Dogaja se celo fizično nasilje nad pripadnicami nežnejšega spola, ki se obvezi nošenja rut izogibajo.
Amnesty International: “Ogromno število žensk je bilo suspendirano ali izključeno iz univerz, prepovedali so jim opravljanje zaključnih izpitov in onemogočili dostop do bančnih storitev ter javnega prevoza. Na stotine podjetij je bilo prisilno zaprtih, ker ni uveljavilo obveznega zakrivanja.
Moralna policija je nazaj. Oblasti ne morejo pretentati nikogar, ko z uniform in avtomobilov odstranijo oznake moralne policije, medtem pa spodbujajo zatiranje žensk in deklet ter nekaznovano nasilje, ki je privedlo do smrti Mahse Amini. To zatiranje je danes podprto tudi s tehnologijo nadzora, ki nezakrite ženske prepozna v njihovih avtomobilih ali na pločnikih.”
Milijon SMS-sporočil ženskam zaradi vožnje brez naglavne rute
“Neubogljive ženske” prejemajo SMS-sporočila s prepovedjo vožnje avtomobila denimo za 15 dni, če jih zalotijo brez naglavnega pokrivala. Amnesty International še poroča, da je 14. junija 2023 tiskovni predstavnik iranske policije objavil, da je le-ta od 15. aprila 2023 ženskam poslala skoraj milijon opozorilnih SMS-sporočil, ker so bile v avtomobilih brez rute (objava članka 2. 8. 2023!!!). Poslali so 133.174 SMS-sporočil s prepovedjo vožnje in zasegli 2.000 avtomobilov. Več kot 4.000 “ponovnih kršiteljic” pa so poslali pred sodišče (več – tukaj).
Zbrali smo tudi nekaj podatkov o številu usmrtitev v zadnjih letih. Po podatkih OZN je bilo med 1. januarjem in 1. decembrom 2021 v Iranu usmrčenih vsaj 275 ljudi (več – tukaj). Po podatkih Amnesty International je bilo usmrtitev še več: število zabeleženih usmrtitev v Iranu je naraslo s 314 leta 2021 na 576 leto kasneje (več – tukaj). Za leto 2023 pa Amnesty International navaja, da so oblasti okrepile uporabo smrtne kazni, da bi v prebivalstvu vzbujale strah in okrepile nadzor nad oblastjo, in izvajale usmrtitve po vsej državi. Usmrčenih je bilo najmanj 853 ljudi, kar je 48 odstotkov več v primerjavi s 576 leta 2022. Leta 2024 pa so usmrtili 119 ljudi več kot leto poprej (853 v 2023, 972 v 2024) (več – tukaj).
Leta 1988 je režim pomoril 30 tisoč političnih zapornikov
Najbolj obsežno kršenje človekovih pravic se je zgodilo leta 1988, ko je bilo s strani režima pomorjenih 30 tisoč političnih zapornikov (več – tukaj).
Domen Mezeg