Približno eden od dva tisoč Slovencev ima redko bolezen, od tega polovica otrok. Veliko je tudi število težko ozdravljivih oblik raka, za večino redkih bolezni in rakavih obolenj pa še ni na voljo učinkovitih zdravil. Možnost razvoja naprednih pristopov zdravljenja je v genski in celični terapiji. To so izjemno učinkoviti pristopi, ker so prilagojeni posameznim pacientom ali skupinam pacientov in lahko omogočijo trajno ozdravitev.
V Sloveniji takšne pristope že poznamo. Maja lani so s Kemijskega inštituta Ljubljana sporočili, da so pripravili projekt »Teaming« Center za tehnologije genske in celične terapije. »Teaming« je evropski razpis, ki ob državnem sofinanciranju omogoča pridobitev do 30 milijonov evrov za vzpostavitev sodobne infrastrukture in odličnih delovnih razmer. Projekt so pripravili v sodelovanju s partnerjem odličnosti londonske univerze in z angleškim pospeševalnikom UK Cell and Gene Therapy Catapult – lahko pa bi poiskali slovenske partnerje.
30 milijonov evrov
Zapisali so, da se bo za dokončno pridobitev sredstev inštitut potegoval v septembru 2022. Odlično partnerstvo in odlična priložnost za razvoj domače biomedicine pa bosta pritegnila k sodelovanju najboljše kadre.
Konec decembra je Kemijski inštitut dobil zeleno luč za sofinanciranje in s tem ustanovitev 30 milijonov evrov vrednega Centra za tehnologije genske in celične terapije. S centrom želijo pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočiti hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja.
Razvijali bodo nove načine zdravljenja, ki so izjemno učinkoviti, saj so prilagojeni posameznim pacientom ali skupinam pacientov. Ta razvoj bo podpiralo sodelovanje znanstvenikov in zdravnikov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pomembno povezovalno vlogo pa bodo imeli tudi pacienti in njihovi zagovorniki. Center bo tako predstavljal pomemben most med biomedicinskimi raziskavami za napredno zdravljenje in prenosom teh raziskav do pacientov, smo še izvedeli.
Po navedbah ministra za izobraževanje, znanost in šport Igorja Papiča bo z vzpostavitvijo centra uresničen prehod iz bazičnega raziskovanja v uporabo teh raziskav. Zdi se mu tudi pomembno, da se inovacije razširijo v družbo, kar bo center spodbujal na kliničnem področju, je dejal.
Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala pa je ob novici, da imajo odobrena sredstva, dejal, da je inštitut že sedaj v vrhu evropske znanosti. Predstavil je nekatera najnovejša dognanja na področju molekularne in strukturne biologije, ki so jih slovenski znanstveniki objavili v uglednih znanstvenih revijah. Udeleženci so poudarili, da bo center z novimi prostori in drugačno pravno zgradbo omogočal nadaljnji razvoj stroke.
Center kot zasebna organizacija
Vsi sodelujoči na decembrski novinarski konferenci so poudarili nujnost stopanja v korak z najrazvitejšimi državami na svetu, vzpostavitev centra pa bo ta cilj do velike mere dosegla, saj takšnih centrov v Evropi ni veliko. Centru se bodo pridružili tudi partnerji iz tujine, in sicer iz Velike Britanije, Nizozemske in Nemčije.
Center bo imel okoli 1400 kvadratnih metrov raziskovalnih površin, stal pa bo v neposredni bližini Kemijskega inštituta v Ljubljani. Po besedah raziskovalke in strokovne sodelavke pri projektu centra Mojce Benčina so interes za postavitev centra izrazile tudi organizacije bolnikov tako v tujini kot v Sloveniji, organiziran pa bo kot zasebna neprofitna raziskovalna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu
Benčinova je ocenila, da bo center vzpostavljen v petih letih, projekt pa ima zagotovljeno financiranje za šest let. Center bo v tem času tudi laže privabljal zaposlene iz tujine, saj za plače raziskovalcev ne bo veljal javni plačni sistem, je še dodala.
Podoben center že 20 let
Ne zmoti pa samo organizacijska oblika. Podoben center v Sloveniji stoji namreč že več kot 20 let in je lani ustvaril 55 milijonov evrov prihodkov, plačal je 5 milijonov evrov davka iz dobička. S tem je v državno blagajno prinesel tudi del sredstev za sofinanciranje centra v okviru Kemijskega inštituta. Hkrati podjetje doslej ni prejelo nobenih državnih spodbud. Kdo je to? Gre za visokotehnološko zasebno podjetje BIA Separations iz Ajdovščine, zdaj del nemškega Sartoriusa.
Štrancarju polena pod noge
Ustanovitelj in direktor uspešnega svetovno znanega podjetja BIA je bil dr. Aleš Štrancar, ki je podjetje oktobra 2020 prodal mednarodni skupini proizvajalca biofarmacevtske in laboratorijske opreme Sartorius s sedežem v Nemčiji za 360 milijonov evrov. Podjetje so uničevale številne slovenske vlade, in sicer so pri tem sodelovale vlade Boruta Pahorja, Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca. Razdirati so ga pomagali tudi državna agencija SPIRIT v režiji Jerneja Tovšaka (sina Hilde Tovšak iz Vegrada), Tone Rop, nekdanji predsednik vlade in član odbora Evropske investicijske banke, ter odvetniška pisarna Dolžan, Vidmar, Zemljarič. Iz ozadja pa je BIA Separations s pomočjo svojega sina, odvetnika Igorja Zemljariča, poskušal uničiti nihče drug kot nekdanji šef Udbe in eden najpomembnejših predstavnikov globoke države pokojni Janez Zemljarič.
Dolgoletni politični boj
Podjetje Bia Separations je vodilni svetovni proizvajalec kromatografskih kolon in ponudnik inovativnih tehnologij za proizvodnjo bioloških zdravil. Štrancarjevo podjetje je sodelovalo tudi pri zdravilu Zolgesema, ki je pomagalo lajšati bolečine dečku Krisu. Zdravilo je razvilo ameriško biotehnološko podjetje AveXis, hčerinsko podjetje Novartisa, in sicer na podlagi odkritja francoskih raziskovalcev. Postopek čiščenja, ki predstavlja 90 odstotkov cene, pa je razvilo slovensko podjetje BIA Separations. Ob tem so v podjetju darovali 50 tisoč evrov za Krisa.
Vendar je bila Štrancarjeva pot do uspeha težka in trnova. Leta 2009 so se začele muke enega najuspešnejših slovenskih podjetij, ko se je podjetje selilo iz ljubljanskega tehnološkega parka v nove prostore v Ajdovščini. Postavitve temeljnega kamna v Ajdovščini so se udeležili takratni minister za finance France Križanič, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš, evropski komisar Janez Potočnik in predstavnik Evropske investicijske banke (EIB) Peter Zajc. Podjetje je zaprosilo tudi za posojilo pri Evropski centralni banki. Pogoji so bili oderuški, vanje pa Štrancar ni privolil in dobro desetletje kasneje podjetje BIA Separations posojila še ni dobilo. EIB ni nikoli nakazala osmih milijonov evrov.
Umazani posel slovenskih predstavnikov
Štrancar je ob tem dejal, da sta mu predstavnika EIB večkrat povedala in ponovila, da mora obvezno načrtovati 400 tisoč evrov stroškov za odvetniško pisarno Zemljaričevega sina. Ob tem sta ga peljala celo na spoznavni obisk v to odvetniško pisarno.
Eden od podpredsednikov EIB je leta 2010 postal nekdanji predsednik vlade in eden osrednjih igralcev političnega in gospodarskega omrežja tranzicijske levice Anton Rop. Prav Rop je bil v ozadju sestavljanja pogodbe za odvetniško pisarno Zemljaričevega sina Igorja Zemljariča v odvetniški pisarni Dolžan, Vidmar in Zemljarič.
Vendar se Štrancar ni vdal. Denarja jim ni nameraval dati, na koncu od EIB ni dobil niti centa, nato je sam našel denar pod veliko ugodnejšimi pogoji na avstrijskih in japonskih finančnih trgih. Podjetje je sicer pozneje zašlo v poslovne težave, vendar je uspešno saniralo dolgove in poplačalo upnike. Nato pa je Štrancar po dolgoletnem boju proti uničevalnim goljatovskim silam tranzicijske levice dokazal, da lahko kljub dolgoletnemu nagajanju vplivnih ljudi iz nekdanjega režima in državnih uradnikov svoje revolucionarne znanstvene ideje razvija naprej. To so prepoznali prihodnji nemški lastniki, ki so za Štrancarjev podjetniški čudež iz Ajdovščine namenili 360 milijonov evrov. S tem so rešili dr. Aleša Štrancarja dolgoletnih muk, ki mu jih je povzročalo omrežje globoke države.
Center v Ajdovščini
»V senci roparskih zgodb (državnih) podjetij je zablestel Štrancarjev BIA Separations. Podjetje, ki ga je ustvaril iz nič, se za kupnino kar 360 milijonov evrov pridružuje multinacionalki in v Ajdovščini bo svetovno pomemben center v povezavi z gensko terapijo,« je Štrancarju ob prodaji podjetja čestital novinar na RTV Slovenija in zgodovinar dr. Jože Možina. Tako je bilo zaznati konec leta 2020. Graditev novega, bistveno večjega centra je bila nato načrtovana v Cerknici, kjer pa župan po zdajšnjih navedbah Aleša Štrancarja ni prepoznal koristi takšnega podjetja v svojem okolju. Nekdanji lastniki BIA Separations zdaj gradijo nov center drugje. Pri tem pa niti po naključju ne gre za center, ki ga bo Kemijski inštitut iz Ljubljane šele zgradil.
Vida Kocjan