Vedno bolj je v porastu trend, da države članice Evropske unije regulirajo življenjski stil državljank in državljanov na področju prehrane, pijače, cigaret in alkohola. To je namreč razkril indeks paternalizma za letošnje leto, ki ga je objavil belgijski EPICENTER v sodelovanju s slovenskim Visio institutom.
Na razmah paternalizma pa kaže podatek, da se je kar 22 od 28 držav članic odrezalo slabše v primerjavi z lanskim letom. Na področju življenjskega stila državljank in državljanov so med najbolj liberalnimi Nizozemska, Luksemburg, Nemčija, Slovaška in Češka, med najbolj paternalističnimi pa so Madžarska, Velika Britanija, Irska, Finska in Švedska.
Preberite več: Nov davek: za škatlico cigaret bo od danes naprej treba odšteti 10 centov več
Naša država se je zavihtela na 11. mesto med državami članicami, kar je za pet mest slabše kot v lanskem letu, kar pomeni, da se Slovenija uvršča med države, ki so postale bolj paternalistične v smislu, da v večji meri omejujejo in obdavčujejo način življenja državljank in državljanov. Pri kategoriji alkohol se je Slovenija uvrstila na 10. mesto, pri hrani in sladkih pijačah na 12. mesto, pri e-cigaretah na 15. mesto in pri tobačnih izdelkih na 17. mesto.
Razlog, da je v lanskem letu prišlo do porasta paternalizma, je v tem, da je bila sprejeta direktiva EU o tobačnih izdelkih, saj si nacionalni regulatorji prizadevajo za omejevanje življenjskega stila prebivalstva. Primer tovrstnega omejevanja predstavlja obdavčitev sladkih pijač, ki je bila uvedena na Madžarskem, na Finskem, v Franciji in Belgiji, naslednje leto pa ga nameravajo uvesti tudi v Veliki Britaniji in na Irskem. V primeru, če bi tudi Slovenija uvedla tovrstni davek, bi se na lestvici uvrstila še višje, kot se je letos. Med primeri omejevanja pa so tudi prepoved brezplačnega vnovičnega polnjenja gaziranih pijač, ki je bila uvedena v Franciji, in davek na vino in kavo, ki so ga uvedli v Grčiji.
Nastajajo nepotrebna birokracija in proračunski izdatki
Tanja Porčnik iz Visio instituta je izpostavila, da je kljub trditvam, da politike, ki regulirajo življenjski stil prebivalstva, prispevajo k izboljšanju zdravja – rezultat ravno nasproten, in dodala, da te prispevajo k pojavljanju težav in stroškov. “Nerazumna regulativa namreč na strani države ustvarja nepotrebno birokracijo in proračunske izdatke za policijo, finančne in druge državne organe. Obenem se ta regulativa na strani državljanov odraža v dražjih produktih, kar najbolj občutijo tudi tisti z najnižjimi dohodki, saj je obdavčitev življenjskega stila regresivna.”
Zastavljeni cilji niso doseženi
Na podlagi analize podatkov indeksa paternalizma je mogoče sklepati, da ni povezave med življenjsko dobo in paternalistično regulacijo, kar pomeni, da države, ki z vrsto predpisov omejujejo porabo alkohola, ne dosežejo cilja, da bi s tem zmanjšale porabo čistega alkohola na prebivalca. Enako velja tudi za področje kajenja. Christopher Snowdon iz londonskega Inštituta za ekonomske zadeve pa je opozoril, da med državami članicami obstajajo razlike v obsegu paternalizma, ki ga uvajajo birokrati in politiki. “Državam z obsežnim paternalizmom svetujem, naj prekinejo s temi praksami in se raje zgledujejo po državah, ki so na dnu indeksa paternalizma in so svobodo državljanov postavili na prvo mesto.”
N. Ž.