Zadnje poročilo ISAA (integrirana situacijska ozaveščenost in analiza) iz obdobja od 4. do 10. junija letos, ki ga pripravljata Evropska komisija in evropska služba za zunanje delovanje na podlagi informacij evropskih agencij, kaže, da so najbolj zaskrbljujoči povečani prihodi iz Turčije, kar neposredno vpliva na zahodno balkansko pot. Namreč, v primerjavi z letom 2017 je prišlo do 95-odstotnega povečanja. Pri tem pa je zaskrbljujoče tudi to, da so se odnosi med Grčijo in Turčijo zaostrili, potem ko je Turčija prenehala z izvajanjem bilateralnega sporazuma o vračanju v Grčijo zaradi zavrnjene zahteve o izročitvi turških vojakov, ki so po puču zaprosili za azil v Grčiji.
849 migrantov je na nezakonit način prišlo iz Turčije v Evropsko unijo. Skupno število prihodov iz Turčije v EU leta 2018 trenutno znaša 21.089, kar predstavlja 95 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Nadaljevanje migracijskega toka iz Turčije v Italijo dokazuje plovilo z 68 migranti, ki je izplulo iz Turčije v smeri proti Italiji in je bilo prestreženo s strani grških oblasti blizu grškega otoka Antikitera, severno od otoka Krete.
562 migrantov je med 4. in 10. junijem prispelo po osrednji mediteranski poti, pri čemer skupno število prihodov v letošnjem letu znaša 14.330 migrantov. Iz poročila je razviden podatek, da se nadaljuje povečanje migracijskega toka, ki je bil opažen od začetka leta na poti mimo Grčije, Albanije, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. 924 migrantov je prispelo po zahodni balkanski poti, kar je več kot v zadnjem obdobju poročanja, ko jih je bilo 897. Skupno število prihodov letos znaša 12.025, kar je 61 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. 11. 393 prošenj za azil je bilo obravnavanih v 28 državah članicah Evropske unije in državah, povezanih s schengnom.
Le 45 oseb se je prostovoljno vrnilo v državo izvora
Le 45 oseb, od tega 15 na grških otokih, se je prostovoljno vrnilo iz Grčije v državo izvora, in sicer s pomočjo izvajanja programa pomoči pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju. Od 4. aprila 2016 je bilo skupaj preseljenih 13.863. Nihče ni bil premeščen iz Italije, tako da skupno število preseljenih oseb znaša 34.692 (21.999 iz Grčije in 12.693 iz Italije). Mednarodna organizacija za migracije je v poročanem obdobju pomagala pri vrnitvi 171 migrantov v državo izvora. Do sedaj je v tem letu pomagala pri vrnitvi 8.046 migrantov domov.
Prošnje za azil in nacionalnost migrantov
Kot lahko vidimo iz spodnje tabele, je največ obravnavanih prošenj za azil v Nemčiji, sledijo pa ji Francija, Španija, Italija in Grčija. Zaskrbljujoče je, da Slovenija med 30. državami zaseda 13. mesto, a ne po številu v razmerju glede na število prebivalcev, ampak po absolutnem številu prijavljenih za azil. V Slovenijo je letos prispelo 1.252 oseb, med katerimi je kar 41 odstotkov Pakistancev, 21 odstotkov Alžircev in 19 odstotkov Afganistancev. Glede na to, da so razen Cipra pred Slovenijo samo države, ki imajo več kot 2 milijona prebivalcev, kaže, da je situacija resna.
N. Ž.