Res je, da ima Slovenija skoraj najnižjo podporo članstva v Natu, kar je nedvomno posledica stanja duha v državi in medijskem prostoru, predvsem pa neopravljene lustracije. Velik del prebivalstva posledično še vedno išče vzor in simpatije v Rusiji (po vojni v Ukrajini nekoliko diskretneje), ki jo vidi kot zibelko socializma, do »kapitalističnega« Zahoda pa goji odpor.
Trda Kučanova politična linija, ki sliši na ime Levica, je z rezultatom najnovejše javnomnenjske raziskave, ki jo je pripravilo zavezništvo Nato, lahko zadovoljna. Le vsak drugi Slovenec (natančno 52 odstotkov) bi namreč glasoval za to, da Slovenija ostane del Natovega zavezništva. Prihodnji teden bo namreč minilo 21 let od posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v EU in Natu. Časnik Delo sicer poroča, da je za vstop v EU tedaj glasovalo kar 89,61 odstotka volivcev, za vstop v zavezništvo pa občutno manj, in sicer 66,05 odstotka.
Časnik zavaja – referendum Slovenije ne bi razklal, le slaba tretjina bi bila proti
Do danes je ta odstotek potemtakem še padel. Kljub temu je zavajajoče, kar navaja Delo, ki izpostavlja, da naj bi nov referendum glede članstva v Natu Slovenijo »razklal«, saj bi »za« še vedno glasovalo 52 odstotkov udeležencev, proti pa bi bila zgolj slaba tretjina – 32 odstotkov. Slabše od Slovenije se je odrezala le še rusofilna Črna gora, ki je najbolj »natoskeptična« članica zavezništva. Pred leti si je skrajna Levica sicer prizadevala za ponovitev referenduma o članstvu v Natu, vendar so nekateri ustavni pravniki ocenili, da takšen referendum ni mogoč.
Kolektivna obramba varuje pred ruskimi poskusi evropske destabilizacije
Golobova vlada je skladno s predlogom nekdanjega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla v koledar državnih proslav in prireditev za letošnje leto uvrstila tudi proslavo ob 20. obletnici vstopa v EU in zavezništvo. Proslavi bosta potekali ločeno, skrajna Levica pa je že sporočila, da se proslave obletnice priključitve Natu ne bo udeležila. Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je izpostavil: »Nobenega razloga ni za praznovanje obletnice članstva v zvezi Nato, ki prinaša le širjenje konfliktov po svetu in nesmotrno porabo denarja za orožje.«
Zanimivo je, da tega ne očita Rusiji, ki ne predstavlja nevarnosti le za članice vzhodnega krila zavezništva, ampak za celotno Evropo. Obenem pozablja, da si Slovenija kot relativno majhna država sama težko zagotavlja ustrezno obrambo, zato je kolektivna rešitev zanjo zelo ustrezna, če že ne idealna. Kljub temu je bolj zaskrbljujoč podatek ta, da le 46 odstotkov Slovencev soglaša z nadaljnjo pomočjo Ukrajini, enak odstotek pa jih temu nasprotuje. Četrtina vprašanih dobavam celo odločno nasprotuje. Prav tako je zaskrbljujoče, da samo 24 odstotkov anketirancev meni, da bi morala Slovenija okrepiti že tako nizke izdatke za vojsko, 25 odstotkov pa jih temu nasprotuje.
Domen Mezeg