V dneh, ko smo v Evropi zabeležili vrhunec vročinskega vala, je portal Montelnews opozarjal, da bi veliko povpraševanje po električni energiji v regiji, ki je posledica pogostejše uporabe klimatskih naprav in drugih hladilnih sistemov, lahko vodilo v morebitne omejitve dobave. Slednje se je v praksi tudi odrazilo v višjih cenah električne energije.
Ker so se trgovci z električno energijo zavedali, da bo naraščanje temperatur na zahodnem Balkanu povzročilo nadaljnje povpraševanje po električni energiji, so v pogovoru za Montelnews povedali, da “trenutno vsi kupujejo električno energijo”. Ob tem so še pojasnili, da bo večje povpraševanje “dodatno obremenilo že tako napeto oskrbo z energijo v regiji”.
Slovenija z rekordnimi cenami
Po poročanju Portala24 so v torek cene električne energije v jugovzhodni Evropi dosegle med 126 in 171 evrov za megavatno uro. V Sloveniji je bila zabeležena najvišja cena, saj je ta dosegla kar 443 evrov za megavatno uro. Da gre za res visoko ceno, nazorno razkriva konkretna primerjava – v Nemčiji, državi, s katero se tako radi primerjamo, je cena znašala 108 evrov za megavatno uro.
“Na hrvaški borzi z električno energijo (CROPEX) so cene električne energije dosegale vrhove pri 219 evrih za megavatno uro, pri čemer se je trgovanje za dan vnaprej zaključilo pri ceni 99 evrov za megavatno uro. To je bilo sicer nekoliko nižje od zaključne cene 126 evrov za megavatno uro v torek, vendar so dnevni skoki v cenah dosegali kar 392 evrov za megavatno uro,” so izpostavili na prej omenjenem portalu in dodali, da je zaradi ekstremnih vremenskih razmer mogoče na trgu opaziti veliko volatilnost.
Potem ko so meteorologi napovedali, da bi lahko vročinski val ta teden vplival na temperature, višje od 40 stopinj Celzija, so se pričeli tako upravljavci omrežij kot trgovci z energijo v vzhodni Evropi pripravljati na “morebitne omejitve dobave in dodatne skoke povpraševanja po električni energiji”. Meteorološki strokovnjak pri italijanski napovedovalni službi Meteo Giuliacci Andrea Tura je v pogovoru za Montelnews poudaril, da se zaradi temperaturnega ekstrema pripravljajo na morebitne omejitve dobave.
Po padcu temperatur so v Španiji zaznali tudi viden padec cen električne energije. 44 evrov za megavatno uro so namreč dosegale končne trgovalne cene, kar “predstavlja 50-odstotni padec glede na cene na začetku tedna”. Tako je mogoče pričakovati, da bodo zaradi povišanja temperatur zopet zrasle “cene električne energije na regionalnih trgih jugovzhodne Evrope”.
Vpliv požarov
Na mogoč vpliv požarov v Grčiji na ceno električne energije je opozoril inženir pri grškem operaterju elektroenergetskega omrežja DSO Hedno Styliani Sarri. Grški elektroenergetski sistem je namreč v času, ko smo na vrhuncu turistične sezone, “pod eno od največjih obremenitev v tem letu, kar bi lahko še dodatno povišalo cene, medtem ko bi lahko morebiten padec proizvodnje fotovoltaike zaradi požarov še poslabšal situacijo”.
Razpad elektroenergetskih sistemov Albanije, Črne gore, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Grčije, ki smo mu bili priča 21. junija letos in je povzročil izpad električne energije, je v praksi pokazal, kako težavna je situacija na območju jugovzhodne Evrope. Izsledki raziskave, ki jo je vodil evropski operater elektroenergetskega omrežja Entso-E, so pokazali, da je bil epicenter omenjenega dogodka v Črni gori.
Dan pred izpadom se je po podmorskem kablu iz Italije v črnogorsko omrežje distribuiralo približno 2000 megavatov električne energije, v obratni smeri pa se je v našo zahodno sosedo steklo 417 megavatov. Kaskadni padec napetosti se je v širši regiji zgodil, ko sta se na ta dan izklopila dva daljnovoda, in sicer v Črni gori in na meji med Albanijo in Grčijo, ki sta bila nepričakovana. Zaradi tega so pričele delovati zaščitne naprave, ki so prekinile povezave. Območje, ki je bilo prizadeto, je bilo ločeno od elektroenergetskega sistema celinske Evrope. V manj kot treh urah se je elektroomrežje na Balkanu stabiliziralo in potrebna napetost je bila vnovič vzpostavljena.
A. H.