Banka Slovenije je po odločitvi ustavnega sodišča, da zavrže njeno ustavno pritožbo, sklenila, da umakne tudi preostala pravna sredstva, ki jih je vložila na upravnem in ustavnem sodišču v povezavi s policijskimi preiskavami in pridobitvijo dokumentacije pri parlamentarnih preiskavah. S tem želi prispevati k hitrejšemu poteku teh postopkov. “Banka Slovenije je v postopku pred ustavnim sodiščem zastopala stališče, da njene pravice v kazenskem postopku niso ustrezno varovane. Ustavno sodišče je ugotovilo, da Banka Slovenije ne more biti nosilec ustavnih pravic, ki jih je uveljavljala v postopku,” so spomnili v centralni banki.
Po oceni centralne banke lahko razsodba ustavnega sodišča, kot tudi umik pravnih sredstev, pripomore k hitrejši razrešitvi odprtih vprašanj v postopkih policijskih preiskav ter s tem tudi k hitrejšemu poteku teh postopkov. Ustavno sodišče je namreč zavrglo ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.
Sumi nepravilnosti pri sanaciji bank
Kriminalistična preiskava v Banki Slovenije je potekala julija 2016, nanašala pa se je na preiskavo vodilnih v centralni banki – Boštjana Jazbeca, Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja – zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank. Po takratnih navedbah policije so omenjeni osumljeni, da so kot uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativni kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Banka, neuradno NLB, naj bi tako pridobila 257 milijonov evrov premoženjske koristi.
Banka Slovenije je po preiskavi na ustavno sodišče vložila pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi ter zasegu elektronskih in drugih dokumentov fizičnih oseb in Banke Slovenije. Skupaj z ECB je med drugim problematizirala tajnost zaseženih gradiv, saj da je banka del evropskega sistema centralnih bank in ECB ter da je za razkritje zaupnih informacij v preiskavah treba pridobiti soglasje ECB. Predsednik ECB Mario Draghi je takrat pri vrhovnem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi po njegovem mnenju nezakonite zaplembe informacij ECB.
Lani je Evropska komisija pozvala slovenske oblasti k pogovoru z ECB
Evropska komisija je lani Sloveniji v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje v povezavi z zaplembo informacij ECB v okviru preiskave poslala opomin, in sicer zaradi morebitne kršitve pravil o privilegijih in imuniteti v EU ter statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB. V komisiji so ob tem slovenske oblasti pozvali h konstruktivnim pogovorom z ECB, da se poišče skupna rešitev za izvajanje preiskav v skladu s pravnim redom EU. Slovenska vlada je v odgovoru zapisala, da Slovenija ni kršila prava EU.
A. G.