“Ne razumem sicer, kako lahko z načelnega vidika Zveza potrošnikov nasprotuje znižanju davkov …“, je ekonomist s Fakultete za družbene vede Anže Burger komentiral izjavo Zveze potrošnikov Slovenije, ki nasprotuje znižanju davka na motorna vozila (DMV). “Menim, da gre v primeru nasprotovanja Zveze potrošnikov za vpliv Levice, ki pa ne vidi širše slike,” pa poudarja davčni strokovnjak Rok Snežič. Snežič v nadaljevanju obrazloži, da bo znižanje davka dejansko vplivalo na povečanje prihodkov v državni proračun, saj v tem trenutku izgubljamo milijone na račun dražjih vozil, ki so registrirani v tujini. Nižji DMT pa bo posledično vplival tudi na večji priliv DDV, sklepanje zavarovalniških poslov in nenazadnje tudi cestnine. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je v času krize, ki jo je povzročil koronavirus smotrno, da se z nižjimi davki spodbuja ponoven zagon avtomobilske industrije. Avtomobilska industrija je ena izmed panog, ki je utrpela največjo gospodarsko škodo, kar pa posledično vpliva tudi na slovensko gospodarstvo, ki je v veliki meri odvisno od nemške in francoske proizvodnje avtomobilov.
Ministrstvo za finance je v državni zbor poslalo predlog novega zakona o davku na motorna vozila – DMV. Ta sicer temelji na januarskem davku, ko je bil minister za finance še Andrej Bertoncelj iz vlade Marjana Šarca, vendar pa so obdavčitve tokrat še nižje, kot so bile določene takrat. Temu pa nasprotujejo v zvezi potrošnikov, saj menijo, da bo tako v davčno blagajno priteklo manj denarja. Nasprotnega mnenja pa so strokovnjaki, saj menijo, da se bo povpraševanje in registracija vozil v Sloveniji povečala, kar bi lahko prineslo večje prilive v proračun, medtem ko DMT predstavlja le 0,4 odstotka proračuna. Ukrep je tudi smiseln v času, ko se soočamo s padcem BDP, z nižjimi davki pa bi tako lahko spodbudili nakupe vozil, s čimer bi lahko ublažili posledice krize v avtomobilski industriji. Denimo leta 2008 se je zaradi finančne krize trg vozil popolnoma sesul, kar pa je vplivalo tudi na slovensko proizvodnjo, ki je v veliki meri odvisna od tuje avtomobilske proizvodnje.
Po sedanjem davku na motorna vozila je obdavčitev avtomobilov nekje med 0,5 in 28 odstotkov, po novem predlogu pa bo izračun drugačen, z odstotkov vezanih na vrednost avta, se prehaja na fiksne zneske. Tako bo pri varčnih vozilih z izpusti pod sto grami ogljikovega dioksida na kilometer pribitek na bencinske avte le 20 evrov, na dizelske pa 25 evrov. V razredu, kjer najdemo največ avtomobilov, bo pribitek na nabavno ceno avta 48 evrov oziroma v primeru dizla 57 evrov. Luksuzni avtomobili se bodo močno pocenili, razlogov za registracijo avtomobila v tujini praktično več ne bo. Pri rabljenih avtomobilih se bo davek vsako leto znižal za približno devet odstotkov, kar pomeni, da bo za eno leto star avto treba plačati 91 odstotkov DMV-ja, za šest let starega pa že več kot polovico manj davka.
Zveza potrošnikov deluje v nasprotju z interesi potrošnikov?
Zveza potrošnikov je proti znižanju davka na vozila, saj menijo, da bo v davčno blagajno priteklo manj denarja in bi morala država po njihovo z viškom financirati javni prevoz. Kot so izpostavili v zvezi, bi bilo pričakovati, da bodo vlada denar, ki bo zaradi nižjega davka izgubljen, obdržala in uporabila za razvoj v Sloveniji izrazito podhranjenega javnega prevoza, ne pa da se spodbuja nakupovanje novih avtomobilov. Vsekakor je zelo pomembno, da se daje poudarek trajni mobilnosti, pa vendar ta zaenkrat ne predstavlja rešitve za del prebivalstva, ki živi na oddaljenih območjih ali iz kakšnih drugih razlogov. Država se zaveda, da je v vsakem primeru smiselno spodbujati javni prevoz, ki pa ga za njegov razvoj že delno financira skozi brezplačne vozovnice za upokojence. Po drugi strani so si strokovnjaki bolj kot ne enotni, saj pravijo, da bo nižji davek poskrbel za večji priliv v proračun. Nižji davek je tako tudi smiseln zaradi nastale krize s koronavirusom, zaradi katerega je avtomobilska industrija najbolj na udaru, podobno kot se je to zgodilo leta 2008.
Nov zakon sicer ne predvideva popolne ukinitve obdavčitve električnih vozil, je pa stopnja obdavčitve tu nizka in vezana zgolj na moč motorja. Po novem pa tudi še vedno ostajajo izjeme, plačila davka so oproščene družine z vsaj tremi otroki, vozila, ki se uporabljajo za prevoz invalidov in diplomatska vozila. Za mnenje o znižanju davka na motorna vozila smo povprašali davčnega strokovnjaka ddr. Roka Snežiča. “Ljudje bodo odslej kupovali avtomobile na slovenske tablice in ne več na nemške ali slovaške, kot je bila to praksa do sedaj. To enostavno pomeni, da bo državni proračun prejel več denarja v proračun, saj se bo tem lastnikom sedaj izplačalo avto registrirati v Sloveniji, od česar po stari praksi državi ni imela nič,” je poudaril Snežič. Denimo v tem primeru bodo lastniki morali za 200 tisoč evrov vredno vozilo, plačati 40 tisoč evrov DDV, dodatno pa se bo prilil davek na motorna vozila. Če bi to vozilo bilo registrirano denimo v Nemčiji, država od tega ne bi prejela ničesar. To preprosto pomeni, da bo država v proračun lahko pridobila na ta način celo več denarja, kot ga je prej, kar je poudaril tudi poslanec SAB Marko Bandelli.
Snežič še ocenjuje, da se bo z znižanjem DMT povečal tudi njegov delež v proračunu, saj je po trenutni zakonodaji na ta način izgubljenih nekaj milijonov prihodkov državni proračun. “Menim, da gre v primeru nasprotovanja zveze potrošnikov za vpliv Levice, ki pa ne vidi širše slike,” še poudarja Snežič. Pri znižanju DMT ne gre samo za večji priliv davkov na račun le-tega, temveč gre tudi za priliv DDV. Dodatno moramo še vzeti v obzir tudi zavarovalniške posle, ki za ta vozila do sedaj niso bila sklenjena v Sloveniji. “Tako bo država preko sklenjenega zavarovanja prejela še dodatne prilive DDV v proračun, poleg tega pa tukaj ne smemo pozabiti na cestnine oziroma tako imenovani cestni sklad,” še poudarja.
Davek na motorna vozila predstavlja nizek delež v proračunu, medtem ko nižji davek lahko pripomore k oživljanju trga
Kot smo že omenili, bi z nižjim davkom država intervenira na trg vozil, kar je smiselno v času gospodarskega krča, ki smo mu priča. Spomnimo se leta 2008 in globalne ekonomske krize, ko so se proizvajalci vozil soočali s hudo gospodarsko krizo. Posledično je trpelo tudi slovensko gospodarstvo, ki je v veliki meri odvisno od nemške in francoske avtomobilske industrije. Trg prodaje vozil se je v času epidemije praktično popolnoma zaustavil. Nakup vozila je z vidika potrošnika tretirana kot luksuzna dobrina, katerega nakup je lahko odložiti. Prav iz tega razloga je avtomobilska industrija zaradi finančne krize leta 2008 utrpela veliko škodo. Posledično to vpliva tudi na proizvodnjo vozil. Denimo leta 2008 je bilo proizvedenih kar za 7 odstotkov manj vozil v EU. V drugi polovici leta 2008, ko je bil vpliv finančne krize močan, se je avtomobilski trg sesul, medtem ko je potrošnja pri nakupu vozil v zadnjem četrtletju padla kar za 26 odstotkov.
Trg vozil zaradi epidemije v krču, kar bo posledično vplivalo na dolgi rok tudi na slovensko proizvodnjo
Zaradi človekove potrebe po mobilnosti in zaradi potreb gospodarstva po transportu in logistiki, kar je vse v tem trenutku močno omejeno, ter zaradi močne soodvisnosti dobaviteljev v okviru posameznih dobaviteljskih verig je avtomobilska industrija v času epidemije koronavirusa izpostavljena bolj, kot večina ostalih gospodarskih panog. V prvem valu epidemije je večina obratov v avtomobilski industriji popolnoma zastalo. Trenutna kriza vpliva na celotno dobaviteljsko verigo, ki bo prave posledice občutila v zadnji četrtini letošnjega leta, z drugim valom pa se bo ta kriza samo še poglobila.
“Potrebno je najprej poudariti, da sprememba tega davka ne bo vplivala na fiskalni položaj Slovenije, niti na njeno gospodarsko sliko,” pa potezo ocenjuje ekonomist Anže Burger. Davki od prometa motornih vozil namreč predstavljajo s svojimi 45 milijoni letnega priliva v državni proračun zanemarljiv 0,4 odstotni delež celotnih prihodkov, zato govorimo o kozmetičnih učinkih. Ker je dosedanji DMV zelo visok za dražja vozila, je pričakovati nekoliko večje prilive z naslova registracije v Sloveniji in plačila DDV ob nakupu pri nas namesto v tujini. “Ne razumem sicer, kako lahko z načelnega vidika Zveza potrošnikov nasprotuje znižanju davkov, se pa strinjam z njimi glede potrebe po spodbujanju uporabe javnega prevoza,” še doda in obrazloži, da je spodbujanje javnega prevoza širše vprašanje, ki se nanaša zlasti na povečanje gradnje stanovanj v mestih, znižanje cen nepremičnin in posledično večjo stopnjo urbanizacije.
Sara Rančigaj