Svet za nacionalno varnost je dal danes vladi zeleno luč, da državnemu zboru predlaga aktivacijo 37.a člena Zakona o obrambi, ki omogoča podelitev izjemnih pooblastil vojski, je povedal zunanji minister Karl Erjavec. Seja, na kateri bi DZ o tem odločal, naj bi bila po neuradnih informacijah v začetku prihodnjega tedna. V SDS napovedujejo podporo vsakemu predlogu, ki bo v korist varnosti ter integritete državljanov.
Vlada je na današnjem sestanku članom Sveta za nacionalno varnost predstavila predloge dodatnih ukrepov, vezane na obvladovanje aktualnih migracijskih razmer. Karl Erjavec je v izjavi za medije po posvetu razkril, da je svet soglašal z vsemi predlogi vlade, tudi s predlogom aktivacije oktobra lani sprejete dopolnitve Zakona o obrambi.
Začetek izvajanja 37.a člena zakona o obrambi, ki omogoča dodelitev izjemnih pooblastil vojski, je pred današnjo sejo odbora DZ za obrambo v izjavi novinarjem potrdila ministrica za obrambo Andreja Katič. To je po njenih besedah eden od stopnjevalnih ukrepov vlade za obvladovanje migrantskega toka.
Maksimalno število vojske v dnevni izmeni je po njenih besedah podobno kot takrat, ko je v Slovenijo prihajalo bistveno več migrantov kot zdaj. A če bi bilo potrebno, bi te številke še povečali, je dodala. O sklepih vlade v zvezi z migrantsko problematiko bo javnost po seji seznanila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, je še napovedala Katičeva.
Vojska bo imela policijska pooblastila
Ta v zakon vnaša nov člen, po katerem lahko – če to zahtevajo varnostne razmere – DZ z dvotretjinsko večino na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.
Vojska bi ta pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bi bil časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot za tri mesece z možnostjo podaljšanja.
Grims: Časa je strahovito malo, migranti se kopičijo
Poslanec SDS Branko Grims je po seji Sveta za nacionalno varnost napovedal, da “bo SDS storila vse, kar je v njeni moči, da se zagotovi varnost in spoštovanje integritete žensk in otrok v Sloveniji ter dosledno spoštovanje zakonov na meji kot znotraj meja, in sicer enako za vse”. Katerikoli ukrep bo šel v tej smeri, ga bodo v SDS zagotovo podprli. Opozarjajo pa, da je časa “strahovito malo”, ker so se zaradi avstrijskih ukrepov migranti pri nas začeli kopičiti. Grims je ocenil, da se bomo zelo hitro soočili s položajem, ko bomo imeli velik varnostni problem, oprêmo pa se lahko le sami nase.
Kot je pojasnil, so zdaj na vladni mizi predlogi ukrepov, ki so dobro znani. Predvsem je vitalni interes Slovenije, da bi vzpostavili čim močnejši in uspešen nadzor na makedonsko-grški meji in s tem začeli zaustavljati migrantski tok, kar je v interesu EU kot celote. Potrdil je, da o kvotah migrantov danes niso govorili, prav tako tudi ne o lokacijah za centre, kjer bi nastanili migrante.
Dragocen je vsak dan
O zaprtju meje pa vlada po besedah Grimsa govori kot o skrajnem možnem ukrepu. Poslanec SDS jo je danes opozoril, da je bil optimalen čas za to potezo takrat, ko je to storila Madžarska, skrajni rok pa v ponedeljek. Grims je predlagal, da se z vsemi pripravami oz. ukrepi pospeši, saj se migranti kopičijo. “Ko bo ta težava večja, bo manjša pripravljenost sosed, da nam pri tem pomagajo,” je prepričan Grims, ki še opozarja, da je dragocen vsak dan. Opozoril je še, da je Slovenija dejansko že izločena iz schengna.
Židan: Ni potrebe, da bi Slovenija postala žep
Dejan Židan je ocenil, da omenjeni domino efekt pomeni začetek razpada schengna in začetek razpada EU. V tem trenutku se ukrepi napovedujejo, v celoti pa se na slovensko-avstrijski meji initi na avstrijsko-nemški meji še ne izvajajo, je dejal danes. A če v doglednem času skupne rešitve ne bodo našli, to po njegovih besedah pomeni izvajanje aktivnosti, ki pomenijo razpad schengenskega območja.
Varuh ČP: Premalo jasna pooblastila
Varuh človekovih pravic je v začetku februarja vložil zahtevo za presojo ustavnosti omenjenih dopolnitev zakona. K temu so ga pozvali na Radiu Študent, kjer so že pred tem zbirali podpise kot pobudo za začetek referendumskih postopkov o tem zakonu. DZ je razpis referenduma zavrnil, ustavno sodišče pa je sklepu poslank in poslancev pritrdilo.
V uradu varuha sicer mnenja pobudnikov, da vojska drugih nalog ne bi smela izvajati, ne delijo in ne nasprotujejo njenemu večjemu angažiranju. So pa ta pooblastila v dopolnitvah zakona po njegovi oceni premalo jasno in določno zapisana.
M. P., STA