[Intervju] Danijel Krivec: Prišli smo celo tako daleč, da uvažamo ministre! Absurdno je, da stranka znotraj sebe ni v stanju poiskati ministrskega potenciala!

Pred kratkim je bil sprejet državni proračun za leti 2020 in 2021, ki je za vsako vladajočo koalicijo temeljni dokument, ki nakazuje prihodnje delovanje in prioritete države. Razen nekaj drobiža vladajoča koalicije ni prisluhnila amandmajem opozicije, ki so bili namenjeni izboljšanju proračuna. Kljub opozorilom Državnega sveta RS, ki je na proračun vložil veto, in kljub temu, da imamo opravka z manjšinsko vlado, je bil proračun po ponovnem odločanju vendarle sprejet.

Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je bila zmagovalka lanskoletnih parlamentarnih volitev, vendar je zaradi dobro znanih okoliščin pristala v opoziciji, je s svojimi predlogi zaman skušala popraviti proračun, da bi bil ta resnično razvojno naravnan, predvsem pa, da ne bi že iz samega proračuna na daleč odsevala delitev na prvo- in drugorazrednost. Za višje povprečnine in za več denarja za občine kljub rekordnemu proračunu v strankah LMŠ, SD, SMC, SAB in SNS ni bilo razumevanja. Zadnje dogajanje okrog sprejemanja proračunskih dokumentov so bila uvod v intervju z Danijelom Krivcem, vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Slovenske demokratska stranka je z amandmaji o višjih povprečninah skušala izboljšati stanje v slovenskih občinah, vendar razen razumevanja na seji odbora za finance, kjer je bil amandma sprejet, do tega popravka proračuna ni prišlo. Kaj to pomeni za slovenske občine?
Glede na to, da sta proračuna za 2020 in 2021 pod streho in da vlada ocenjuje, da sta to najboljša proračuna in se s tem hvali – govorijo celo, da je to najboljši proračun znotraj EU -, pa mi ugotavljamo, da nobena stvar, na katero so bili v fazi sprejemanja proračuna opozorjeni, ni bila sprejeta. Po nekem srečnem naključju je bilo sprejetih nekaj manjših amandmajev, eden od takih je tudi tisti, ki smo ga vložili v naši poslanski skupini in se nanaša na obnovo planinskih koč, ki so pogorele v kamniških Alpah. Uspeli smo, da bo v prihodnjem letu zagotovljenih 400 tisoč evrov za obnovo Kocbekovega doma na Korošici in Frischaufovega doma na Okrešlju. Drugi tak je tudi amandma Slovenske nacionalne stranke glede Žičke kartuzije, ki je seveda bil dogovorjen s koalicijo.

Amandma o povprečninah tudi ni bil sprejet.
Res je. Po naših ocenah je to res velik problem, da ni bil sprejet naš ključni amandma, ki bi lahko vsaj delno pomagal slovenskim občinam pri reševanju velikih problemov z investicijami. In res je zanimivo, da je bil amandma glede višjih povprečnin na matičnem parlamentarnem odboru sprejet, žal pa ga je koalicija na plenarnem zasedanju povozila. Poglejte, samo v prihodnjem letu bodo slovenske občina skupaj ostale brez 145 milijonov evrov. Ob poračunu, ki je velik skoraj 11 milijard evrov, ta denar ne bi smel pomeniti velike probleme. Govorimo o sredstvih, ki v strukturi prihodka proračunov predstavljajo nekaj več kot en (1) odstotek prihodkov. Občine imajo iz leta v leto manj denarja, na drugi strani pa imajo iz leta v leto več zakonskih nalog, s tem pa tudi višje stroške. Koalicija bi se lahko rešila veliko potencialnih težav, če bi ugodila tej zahtevi slovenskih občin in lahko bi si zagotovila tudi določeno mirno obdobje vsaj za polovico prihodnjega leta. Za nas je nerazumljivo, da se manjšinska vlada ni na nek način poslužila tega koraka, da bi povečali sredstva za občine, ki so očitno edine, ki so sposobne povečati porabo evropskih sredstev, ki imajo pripravljene projekte, s tem pa bi vlada lahko reševala tudi lastno zagato glede slabega črpanja evropskih sredstev.

Sedaj smo počrpali dobro četrtino tega denarja, ki je Sloveniji na voljo v tej finančni perspektivi, vendar bo prihodnje leto te perspektive konec, resne države pa se pospešeno pripravljajo na novo finančno perspektivo.
Tu sta dva problema: prvo je slabo črpanje, če primerjam prejšnjo finančno perspektivo 2017-2013, smo bili v enakem obdobju dvakrat boljši kot sedaj, ko smo nekje na 25 odstotkih črpanja tega denarja. Drug problem pa je, da se ta vlada oziroma resorna ministrstva mogoče premalo zavedajo, da je črpanje sicer možno še tri leta po tistem, ko se perspektiva zaključi, vendar spremembe glede operativnih programov in vsebine črpanja pa morajo biti zaključene v okviru finančne perspektive. Imamo kvečjemu še eno leto za pripravo programov, da bomo lahko uspešno porabili teh 2,2 milijarde evrov, ki so v Bruslju še na voljo. Tu bi bil ta dodaten denar, ki bi bil namenjen lokalnim skupnosti, še kako dobrodošel in bi veliko pripomogel k temu, da se lahko pripravijo projekti, ki so potrebni, da ta denar lahko dobili v Slovenijo. Žal država nima neke vizije in neke smeri, da bi lahko to uresničila, in resnično dvomim, da bi lahko bili na koncu uspešni pri porabi tega denarja, ki nas čaka na računu v Bruslju.

Sami ste bili dolga leta župan in dobro veste, kaj pomeni vsak dodatni evro za razvoj občine.
Gotovo! Če gledam za mojo občino Bovec, bi sprejetje našega amandmaja pomenilo dodatno okoli 250 tisoč evrov na leto, torej v prihodnjih dveh letih več kot pol milijona evrov. Res je, da bi v istem paketu Ljubljana dobila okoli 27 milijonov evrov več, vendar bi male občine tudi dobile precej dodatnega denarja, ki bi ga lahko namenile za razvoj. Naša poslanska skupina je na to temo v raziskovalnem oddelku državnega zbora naročila raziskovalno nalogo, ki je pokazala, da od leta 2007 padajo sredstva iz državnega proračuna, ki so namenjena za investicije v lokalnih skupnostih. Največji delež za občinske investicije je bil v letih 2008 in 2009, za tem pa ta sredstva stalno padajo in sedaj smo nekje na 50 milijonih evrov, ki so iz proračuna namenjeni za investicije v občinah. Pa ne le to, tudi drugega investicijskega potenciala je premalo, in za pomembne projekte kot so skrb za ostarele, je na volje bistveno premalo denarja. Proračun je zelo bogat, ko ga podrobno pregledamo, pa res težko pristanemo na tezo, da je razvojno naravnan. Ni nekih strukturnih sprememb na zdravstvu, šolstvu, varstvu starejših. Imamo pa sklad za podnebne spremembe, za katerega pa sploh ne vemo, katere vsebine bodo v ta sklad vključene.

Državni svet kot glasnik lokalnih interesov je povzdignil glas glede teh povprečnin. Nestrinjanje z vladnim predlogom je bilo precej jasno povedano. Nismo pa slišal protesta s strani župana Ljubljane, da bi tudi Ljubljana dobila ta dodatna sredstva.
Župani so mogoče res zamudili vlak, ko so ob pogajanjih za povprečnine sprejeli postavljena izhodišča, najbrž pa niso računali na to, da bo ta dvig plač v javnem sektorju tako visok, da bo ves ta prirastek s povprečnino porabljen pri dvigu plač v javni upravi, ki jo morajo občine plačevati. Vlada in ministrstva pa na drugi strani niso predlagala še nobenih zakonov in ukrepov, ki bi po tej plati razbremenili občine, kar je tudi bil dogovor med vlado in reprezentativnimi pogajalci s strani občin. Ja, mestna občina Ljubljana ima očitno zadostne vire, ima tudi poseben status in tudi zakon o mestu Ljubljana ji prinese dodatna sredstva. Za razliko od nekaterih drugih posebnih zakonov, kot za Triglavski narodni park, kjer pa denarja vedno primanjkuje.

Seveda se s tem, ko je vladajoča koalicija zavrnila več denarja za občine, povečuje razvojni razkorak med centrom in periferijo. Prvorazredni bodo še bolj prvorazredni, več bo na tem področju drugorazrednosti.
Ja, zagotovo. In to na vseh področjih. Če pogledamo, denimo, stanovanjsko gradnjo, razen Ljubljane po Sloveniji ni veliko novogradenj. Tudi pri novi infrastrukturi na cestnem področju vidimo, da se ureja le center, predvsem Ljubljana za njeno boljšo pretočnost, podeželje pri tem ni kaj prida udeleženo.

Poleg povprečnin je v zadnjih dneh odmevala tudi ta uskladitev glede pokojnin. Vse je bilo nekam čudno, precej zmedeno.
Res je bilo vse skupaj precej čudno. Na odboru za finance so bili vsi prisotni poslanci in poslanske skupine za uskladitev, ker se je govorilo o izredni uskladitvi, čeprav je v ozadju šlo za neko sistemsko ureditev. To ne pomeni le enkratno uskladitev, kar bi še lahko bilo sprejemljivo. Toda to, kar je bilo sprejeto, pa postavi na glavo celoten pokojninski sistem. Postavi se neka uravnilovka. Ključno zavajanje je bilo, da je bilo govora o izrednih uskladitvah, kar bi še prišlo v poštev, kar pa je bilo sprejeto, pa je ustavno sporno in ta tema bo januarja ponovno aktualna. No, te grožnje DeSUS-a pred ponedeljkovo sejo državnega zbora pa so seveda bile bolj predstava za javnost.

Mineva skoraj poldrugo leto Šarčeve vlade, ki pa ima iz meseca v mesec vedno večje težave. Postala je tipično manjšinska vlada, dva ministra sta ravno te dni grozila z odstopom, po dveh mesecih še vedno ni ministra, ki je pristojen za kohezijo.
Mi že ves čas opozarjamo, da gre v tem primeru za reciklirano vlado, kjer so posamezni ministri iz prejšnjega mandata, pri katerih ni niti kakšne velike usklajenosti. Kaže pa se tudi to, da se tudi tiste stranke, od katerih bi pričakovali, da imajo v svojem naboru nek kadrovski potencial, ubadajo z velikimi problemi. Prišli smo celo tako daleč, da nameravamo uvažati ministre, in več kot absurdno je, da neka stranka znotraj sebe ni v stanju poiskati relevantnega ministrskega potenciala. Še bolj absurdno je, da se ukvarjamo s problemi črpanja evropskih sredstev, pri tem pa nimamo za sogovornik pristojnega ministra. Ta vlada si je marsikaj zastavila, treba je priznati, da tudi kaj pozitivnega, vendar je problem v tem, da se zastavljeni program in projekti ne uresničujejo. Zame je tudi zelo presenetljivo, da ni prave koordinacije niti znotraj poslanskih skupin, ki tvorijo to koalicijo. Vsakdo vleče v na svojo stran.

Je ta koalicija glede na vse povedano in vse, kar nam je znano v javnosti, sploh sposobna izvesti zdravstveno in pokojninsko reformo in še mnogo tega, kar bi bilo potrebno narediti za prihodnost te države?
Dejstvo je, da je vlada izvedla le nekaj tistih zavez, kar so bile dane že v prejšnji koaliciji in si je s tem kupila nekaj socialnega miru. Ni uvedla nobene korenite spremembe na področju zdravstva in socialnega varstva, čeprav ima te zaveze zapisane v koalicijski pogodbi. Kljub temu, da jo fiskalni svet in tudi v opoziciji opozarjamo, da je treba nekatere reforme uresničiti v času, ko je gospodarska rast, ne pa takrat, ko nastopi kriza, pa se dejansko nič ne dogaja. Ni nobene proaktivnosti s strani vlade glede sprejemanja zakonodaje, ukvarjajo se z gašenjem požarov, priča smo bili najkrajši seji v zgodovini državnega zbora. Vlada se ukvarja s štajersko Vardo, namesto da bi se ukvarjala s problematiko migracij. Mi bomo v parlamentu sklicali sejo o aktivaciji 37.a člena, ki daje vojski izjemna pooblastila, na drugi strani pa se vlada ukvarja, kako domačine pregnati z meje. Med koalicijo ni usklajenosti, pri zadnji pokojninski razpravi je bilo vidno, da so bili razdeljeni na pol.

Kje bo v prihodnjem letu težišče dela vaše poslanske skupine?
Pred novim letom bomo v poslanski skupini opravili razmislek o tem, kje bo težišče našega dela v prihajajočem letu. Zagotovo se bomo usmerili na področje sociale. Potrebno bo opozoriti na odtekanje denarja zaradi neupravičenih socialnih transferjev. Kljub temu, da smo imeli najvišjo gospodarsko rast, najvišje število zaposlenih, pa je bilo na drugi strani tudi izjemen porast socialnih transferjev. In to ne gre skupaj. Socialni vidik bo gotovo naša prioriteta, tudi skrb za starejše, ponovno bomo dali pobudo za ustanovitev demografskega sklada, kar smo že predlagali, pa je koalicija zavrnila. Seveda bomo tudi prihodnje leto spremljali stanje na področju migracij in opozarjali na ta problem. Tu je tudi zdravstvo in vložili smo že zahtevo za sklic seje zaradi pomanjkanja kadra v zdravstveni negi. Stanje na vseh ravneh zdravstva se samo še slabša. In seveda črpanje evropskih sredstev, kjer krepko zamujamo. Mi v opoziciji lahko opozarjamo, škarje in platno pa so v rokah vladajoče koalicije.

Miro Petek

  • trobenta

    vDobro, da uvažamo ministre izEU-

    • trobenta

      Dobro, da uvažamo ministre izEU-sicer bi morali še carino plačat….

  • svatne

    Ja, res, Kako strašno so bili nesposobni Rusi v dobi mogočnega carstva, ko so morali uvažati carje in carice. Tudi mogočna Anglija je bila tako na podnu, da je morala Hannoveransko dinastijo uvoziti (in jo ob spopadu z Nemčijo na hitro preimenovati, da bi ne bilo spotike) Pa tudi sami združeni Nemci so bili totalni revčki: morali so celo kanclerja uvoziti iz primorske Koprive na Krasu. In še pa še. Da o Špancih, ki so najprej uvozili Habsburžane, potem pa Burbone… Pa braća iz Zagreba, ki je milo prosila in izprosila za kralja svoje Nezavisne priročnega italijanskega princa… Končno je Nemčija vstala in izzvala ves svet z avstrijskim Dolfelnom. Pa poljska kraljica je bila celo Celjanka… In odkod je bil vladar Mehike, ki so ga Zapatovci počili? Tudi Švedi so totalni revčki: še danes imajo za kralja francoskega kmeta (potomca, ki ga je inštaliral Korzičan). Brazilija še danes govori portugalsko, ker je imela Portugalca Pedra za kralja. Ja, ne samo navedene propadle države, tudi mi……Kam smo padli….

    • Lokomotivführer

      Pozabil si na Albance, so tud idobili…

      • svatne

        seveda, tudi Inki pa Indijci pa Kitajci, Korejci Polinezijci Indonezijci – le Japonci se ne dajo….(pa Makedonci in Grki se na morjo zment, kdo je kdo…

        • Ivan Ivanovič

          Pozabil si na reptiljance. Oni vladajo. Vprašaj Davida Ickea.

    • samotoje

      Tvoj komentar, ki to pravzaprav ni, me je spomnil na dijaka, ki sem mu dal pozitivno oceno zato, ker je bil sposoben petnajst minut nakladati o vsem mogočem, le na zastavljeno vprašanje ni odgovoril

      • Kosarkar Bavći

        Ti si bil profesor pa tako zabit.

        • svatne

          Ne. V takem primeru se reče: Joj, kako ste to lepo povedali, Kaj ste že rekli?

  • AlojzZ

    “… da uvažamo ministre!”

    RADIO EREVAN
    Vpr.: Ali bi bilo možno socializem zgraditi v puščavi?
    Odg.: Načelno da, vendar bi morali že čez nekaj let začeti uvažati pesek.

  • Lokomotivführer

    Pokritost proračuna gre na račun tistega, kar se je v zadnjih letih že odškrnilo upokojencem. Njim ni težko obljubiti vračilo na dolgi rok, ker oni so še toliko bolj…kandidati

  • WISKY 1000

    ADIJO LEVA KOMUNAJZARSKA PAMET

  • Janez

    Gospod Krivec,pred bogom prisežem, da ne v stranki AB,ntii v celi “falirani” koaliciji ga ne najdem.

  • Lisjak

    “Kurz te gleda Andželina”so rekli jodlarji in je postala ministrica.Naša,seveda!

  • Kosarkar Bavći

    Who the fuck is Krivec?

  • Slovenec

    Noro je, da LMS še celo visoko kotira na lestvici strank. V normalni demokraciji tega
    ne bi bilo.

  • Andrej

    SAB po nobeni anketi že nekaj mesecev ne bi prišča v parlament, njena predsednica šivilja pa tudi sedaj ni. Nekako se je prigoljufala notri in celo ministrica postala. Kje pa naj koga sposobnega najdejo za kohezijskega ministra? Niti v sanjah ga nimajo. Mi pa milijarde izgubljamo. No, Šarec, ki vse to skupaj vodi, je po tazadnji anketi na vrhu. Torej, Slovenija je izgubljen projekt. Ne znamo s svojo državo, zato jo bomo izgubili.

  • Skrajno Desni

    Zelo težko je pričakovat med to vodilno strukturo enega domoljuba, vsi bi samo lagal in kradli poštenjaki se nočejo izpostavljat lopovski prevarantski kliki ker bodo njegovi otroci do smrti jokali med kakšno sodergo je prestopil.