Prejšnji teden smo okoli afere #IranNLBgate načeli vprašanje, kdo je iranskemu državljanu z britanskim potnim listom Iraju Farrokhzadehu odprl pot v NLB, kjer je bilo v letih 2009 in 2010 opranih za skorajda milijardo dolarjev. Ko smo zapisali, da gre za častnega konzula tuje države, za katerega se je po naših informacijah policija zanimala, vendar so preiskavo dali na stran zaradi njegovega dobrega poznanstva z Milanom Kučanom, nam je bivši predsednik države poslal precej ciničen dogovor, ki si ga lahko preberete na tej povezavi (https://nova24tv.si/slovenija/lirannlbgate-ljubezen-slovenske-tranzicijske-levice-do-islamske-drzave-iran/).
Jordanija Kučanova prva arabska država
Milan Kučan je seveda dobro vedel, katerega častnega konzula smo imeli v mislih. Samir Amarin je častni konzul Jordanije v Sloveniji že od marca leta 1995 in leta 2002 je bil on tisti, ki je v Jordaniji uredil obisk za takratnega predsednika Slovenije Milana Kučana. Poznavalci pravijo, da se v odnosih med Slovenijo in arabskim svetom nič ne zgodi brez Samira Amarina. Ko je Borut Pahor obiskal diktatorja Moamerja Gadafija, je Samir Amarin imel častno mesto na sredini med Pahorjem in Gadafijem. Milan Kučan si je zapisal Jordanijo v agendo kot prvo od arabskih držav, ki jo je obiskal, med trodnevnim obiskom pa se je srečal tudi z jordanskim kraljem Abdulahom II. S Kučanom je bil v Jordaniji tudi takratni predsednik GZS Jožko Čuk, ki je z jordanskim kolegom podpisal dogovor o ustanovitvi slovensko-jordanskega poslovnega sveta.
Amarin v slovenskih gospodarskih in političnih krogih dobro znan obraz
Častni konzul Samir Amarin je v slovenskih diplomatskih in gospodarskih krogih dobro znan obraz. Kot študent je z 18 leti prišel v takratno Jugoslavijo in preko Beograda ter Zagreba ga je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomiral na fakulteti za farmacijo. Med častnimi konzuli, ki delujejo v Sloveniji, je bolj viden obraz, saj ga je opaziti na najrazličnejših sprejemih, družabnih srečanjih in drugih prireditvah, aktiven pa je tudi v gospodarskem življenju. Sicer pa ima Jordanija veleposlaništvo na Dunaju, ki pokriva tudi republiko Slovenijo.
Častni konzuli pogosto tudi s spornimi posli
V sodobni zgodovini slovenske diplomacije je kar nekaj primerov, ko se častni konzuli ne ukvarjajo samo s predstavljanjem države, ki jih je na to mesto imenovala, ampak tudi s spornimi posli. V Republiki Sloveniji je danes več kot 50 častnih konzulov, Slovenija jih ima na tujem več kot 120. Med častnimi konzuli v Sloveniji najdemo Marka Voljča, nekdanjega predsednika uprave NLB, lobista Boža Dimnika, tajkuna Stojana Petriča, Janeza Škrabca in mnoge druge, ki so jim tuje države zaradi teh ali onih razlogov zaupale funkcije častnega konzula, kar je na prvi pogled le strošek, vendar prinaša poleg ugleda tudi določene druge koristi. Sicer častni konzuli nimajo imunitete kot poklicni diplomati, vendar mora v primeru, če častni konzul tuje države v Sloveniji stori kaznivo dejanje, naša država v duhu Dunajske konvenciji o tem obvestiti drugo državo po diplomatski poti. Kljub temu da častni konzul nima imunitete, pa ima lahko policija težave, če želi v preiskavah pogledati v dokumentacijo, ki je na sedežu častnega konzulata.
V primeru Samira Amarina policistom res ni lahko: na eni strani konzularni status, na drugi pa poznanstvo z Milanom Kučanom.
Miro Petek