“Prebivalci podeželja so ogorčeni, da se njihovega stalnega opozarjanja na težave glede zveri ne sliši in da se v sodbi upravnega sodišča v imenu ljudstva odloča brez prebivalcev podeželja,” so se na odločitev sodišča o prepovedi odstrela volka odzvali v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki v odgovor pripravlja tožbo, s katero bo od države zahtevala zaščito podeželskega prebivalstva in zagotovitev trajnega upravljanja tako z volkom kot medvedom.
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se z odločbo upravnega sodišča, ki izloča odstrel volkov, ker naj ne bi bil dovolj utemeljen, ne strinjajo. Kot poudarjajo v KGZS, se kot merilo družbene sprejemljivosti za odstrel zveri upošteva večinsko mnenje mestnega prebivalstva brez upoštevanja mnenja podeželja, zato pripravljajo tožbo, s katero bodo od države zahtevali zaščito podeželskega prebivalstva in zagotovitev trajnega upravljanja tako z volkom kot medvedom.
Populacija volka se je podvojila
V KGZS poudarjajo, da ljudje s podeželja vedno pogosteje srečujejo medveda in volka v bližini naselij, zato zahtevajo upoštevanje strokovne osnove upravljanja z divjimi zvermi. Zavod za gozdove Slovenije je za naslednje upravljavsko obdobje predvidel odvzem 225 medvedov, vključujoč izgube, in 11 volkov. Te številke so strokovno utemeljene in predvidevajo odvzem v višini prirastka. “A ker je zaradi različnih pritiskov dejanski odvzem manjši od letnega prirastka, se število zveri povečuje. Število medvedov je namreč zaradi vsakoletnega zniževanja odvzema v zadnjem desetletju naraslo za več kot 40 odstotkov, populacija volka pa se je v zadnjih osmih letih podvojila. Takšno upravljanje z zvermi ni trajnostno in lahko povzroči nepopravljive negativne posledice za podeželje,” poudarjajo.
V KGZS se ne strinjajo s stališčem nekaterih naravovarstvenikov, ki zagovarjajo stališče, da se bo zaradi pomanjkanja hrane število zveri začelo samo uravnavati. Menijo namreč, da zveri hitro izgubljajo strah pred ljudmi. Tako te zveri vse pogosteje iščejo hrano v bližini naselij in turističnih kampov, vse številčnejši so tudi stiki z ljudmi. V Evropi so bili zadnji napadi na ljudi na Poljskem leta 2018, v Grčiji leta 2017 in v Makedoniji leta 2016.
“Vse to kaže na to, da je treba z zvermi v poseljeni krajini upravljati tako, da se odstranjuje težavne osebke in da se ne dopusti nenadzorovane prostorske širitve populacije. In ker je država zadolžena za upravljanje z zavarovanimi zvermi, KGZS in prebivalci podeželja upravičeno zahtevajo od nje, da to področje ustrezno uredi,” še zahtevajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
H. M.