Minister za šolstvo Jernej Pikalo vztraja pri svojem protiustavnem zakonu, ki bi zasebnim osnovnim šolam odvzel finančna sredstva za izvajanje predpisanega programa s strani države, čeprav je na omenjeni zakon odložilni veto vložil državni svet. Zakon gre tako ponovno v obravnavo v državni zbor, a tokrat bo za njegovo potrditev potrebna absolutna večina, kar pomeni vsaj 46 glasov. SMC vztraja, da teh glasov ne bodo prispevali, saj je zakon protiustaven, ravno tako pa se Pikalo izogiba soočanjem z opozicijskimi poslanci.
Ko je državni zbor prejšnji teden z manj kot polovico poslancev ZA izglasoval predlog Pikalovega zakona, ki bi namesto odpravljanj neustavnosti glede financiranja zasebnih osnovnih šol te še povečal, je šolski minister v zadnjem hipu odpovedal nastop v oddaji Odmevi, kjer bi se moral soočiti s poslanko SDS Jelko Godec.
Kot smo že večkrat poročali, je ustavno sodišče že pred leti odredilo, da se morajo razlike v financiranju zasebnih in javnih osnovnih šol izenačiti, saj to narekuje Ustava RS. V preteklosti je bilo poskrbljeno za 100-odstotno financiranje s strani države določenega šolskega programa tako v javnih kot v zasebnih šolah. To se je pozneje za zasebne šole zmanjšalo na 80 odstotkov, kar je ustavno sodišče označilo za neustavno.
In zakaj ga ni bilo v Odmevih v sredo, 10.7.2019? Ker ob meni in predstaviku predlagatelja ustavne presoje ne bi mogel lagati, kako novela #ZOFVI uresničuje Odločbo US. https://t.co/lbloMygvko
— Jelka Godec (@jelka_godec) July 15, 2019
Pikalov zakon pa, namesto da bi poskrbel za izenačenje, zasebnim šolam, ki izvajajo s strani države določen šolski program v celoti, jemlje financiranje. Večkrat je bilo izpostavljeno in na to je ponovno prejšnji teden v Odmevih opozorila tudi Godčeva, da 300 tisoč evrov, kolikor znašajo letni stroški financiranja zasebnega šolstva v Sloveniji, predstavlja kapljo v morje v primerjavi s slovenskim letnim proračunom.
V @TVOdmevi me je @JernejPikalo označil za političnega igralca. Zato mu ekskluzivno v predogled ponujam del pobude, ki je že spisana za primer, da DZ v četrtek dokončno potrdi zakonski predlog @vladaRS. Me prav zanima, kateri del zapisanega ne drži. pic.twitter.com/opgDn60V8r
— Peter Gregorčič (@PeterGregorcic) July 15, 2019
V resnici ne gre za pomanjkanje denarja, ki bi moral na podlagi ustave biti zagotovljen. Gre za ideološki boj. Ideološki boj skrajne levice proti Cerkvi in kristjanom, ki ga vodi ravno minister iz vrst Socialnih demokratov, ki so nasledniki Komunistične partije Slovenije.
Ali @JernejPikalo ukinja financiranje razširjenega programa zasebnih OŠ, ker želi te stroške prevaliti na starše tudi v javnih šolah? Trend, ki kaže padec javnega financiranja in dvig finančnega bremena staršev (v javnih OŠ) v preteklih letih, tej hipotezi pritrjuje. Vir: ZASSS pic.twitter.com/x75L05zDYR
— 57clen (@57clen) July 16, 2019
Dejstvo je namreč, da zasebne šole ne smejo ustvarjati dobička, kar pomeni, da morajo ves denar, ki ga “zaslužijo”, ponovno vložiti v razvoj šole. Učitelji tudi niso več plačani kot v javnih osnovnih šolah, saj tudi to ni dovoljeno. Predlog ministra bi, kakor smo že opozarjali, a to koalicija Marjana Šarca vztrajno zanemarja, zasebne šole, ki so trenutno dostopne vsem, elitiziral, saj bi si višjo šolnino lahko privoščili samo premožnejši.
Raje kot neustavni zakon bi spreminjali kar ustavo
Resnici na ljubo je to tudi namen Pikala in njegove klike. Ne elitizacija sama po sebi, temveč višanje šolnin do te mere, da bi zasebne katoliške šole morale zapreti vrata oziroma same financirati izvajanje šolskega programa, ki ga je določila država.
Pikalo se tako ni upal soočiti z Godčevo. A v torek, 15. julija, ko je državni svet na njegov zakon vložil odložilni veto, se je vseeno prikazal v Odmevih, tokrat ga je gostil Igor Bergant, ki je raje kot o vsebini razpravljal o političnem kupčkanju. Ni bilo nobenih neprijetnih, že prežvečenih tem in neprijetnih vprašanj o tem, kako je lahko zakon sploh prišel v državni zbor, ko pa so na njegovo neustavnost opozarjali tako v vladni kot tudi v državnozborski zakonodajni službi.
“Vlada ima svojo zakonodajno službo, državni zbor ima svojo zakonodajno službo in obe sta rekli NE takemu predlogu zakona,” je prejšnji teden opozorila Rosvita Pesek, ki se je čudila, zakaj sploh obstajata ta organa, če se vladajoči za njuno strokovno mnenje sploh ne zmenijo.
Namesto neprijetnih vprašanj Peskove in soočenja z dejstvi s strani Godčeve je bil Pikalo deležen špekuliranj o možnosti ponovne potrditve zakona v DZ in nebuloz o tem, kako bi raje spremenili ustavo. Naj ponovimo, Pikalov zakon, ki ima težave z zbiranjem 46 glasov v državnem zboru, naj bi bil povod za spreminjanje Ustave RS, za katero je potrebna dvotretjinska večina. Sporočilo vladajoče levice je jasno. Za njih ni problem neustaven zakon, glavni problem v njihovih očeh predstavlja ustava.
Ivan Šokić