fbpx

Krzysztof Olendzki, poljski veleposlanik v Sloveniji za Nova24TV: Sodelovanje v skupini V4 je dobilo nove razsežnosti

Poljski predsednik Andrzej Duda in poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Oledzki. (Foto: poljsko veleposlaništvo)

Prebivalci srednje Evrope ne morejo ostajati drugorazredni državljani EU zaradi izključenosti na področju gospodarstva, transporta ali izobraževanja, ki izvirajo iz katastrofalnih gospodarskih in družbenih posledic komunizma. Prav zato je sodelovanje V4 po našem pristopu k EU dobilo nove razsežnosti – postalo je forum za izmenjavo izkušenj in oblikovanja skupnih stališč glede ključnih zadev za prihodnost regije in Evropske unije,” je v pogovoru za Nova24TV povedal poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Olendzki.

V zadnjem času se je tako za Slovenijo kot tudi za Poljsko in srednjo Evropo zgodilo več pomembnih stvari. Na Dunaju in v Budimpešti je potekalo srečanje ministrov srednje Evrope, ki se ga je udeležil tudi naš zunanji minister Anže Logar. Obenem je na predsedniških volitvah na Poljskem ponovno slavil dosedanji predsednik Andrzej Duda, ki je velik zagovornik tradicionalnih vrednot in družine, Poljska pa je prevzela tudi enoletno predsedovanje skupini Višegrajskih držav. Ob tem smo za komentar prosili novega poljskega veleposlanika v Ljubljani Krzysztofa Olendzkega, ki nam je z veseljem pojasnil svoje videnje celotnega družbeno-političnega dogajanja, še zlasti v povezavi z navedenimi področji.

Poljska je prevzela predsedovanje Višegrajski skupini držav za obdobje enega leta. Kako to komentirate? Kakšen pomen ima to po vašem mnenju za Poljsko, že omenjeno skupino in Evropo?
Višegrajska skupina je nastala 15. 2. 1991 kot pobuda Češkoslovaške, Poljske in Madžarske, ki se je po delitvi na Republiko Češko in Republiko Slovaško preoblikovala v višegrajsko četverico, s kratico imenovano V4. Namen ustanovitve skupine je bil okrepiti sodelovanje na področju demokratizacije državnih struktur in tržnega gospodarstva, dolgoročno pa evroatlantska integracija in navsezadnje polnopravno članstvo v Natu in Evropski uniji. Leta 2004 so bili zastavljeni cilji realizirani, pojavil pa se je drugi problem: kako učinkovito zavarovati interese naših državljanov in našega gospodarstva v EU. Kajti Evropska unija se ves čas oblikuje kot rezultat kompromisov med sebičnostjo narodov, geopolitičnih in geoekonomskih strategij držav članic ter – kar je zelo pomembno – interesov velikih in srednje velikih državnih podjetij ter multinacionalk. Med pristopnim procesom smo to vsi občutili na lastni koži. Rekel bi, da je to doživljala tudi Slovenija, na primer na področju privatizacije gospodarstva, ki ni vedno potekala transparentno.

Pogajanja glede dolgoročne finančne perspektive leta 2005 so zelo jasno pokazala, da obstajajo naši skupni regionalni interesi, v prihodnosti pa mora EU upoštevati tudi interese in težnje srednjeevropskih dežel. Prebivalci srednje Evrope ne morejo ostajati drugorazredni državljani EU zaradi izključenosti na področju gospodarstva, transporta ali izobraževanja, ki izvirajo iz katastrofalnih gospodarskih in družbenih posledic komunizma. Prav zato je sodelovanje V4 po našem pristopu k EU dobilo nove razsežnosti – postalo je forum za izmenjavo izkušenj in oblikovanja skupnih stališč glede ključnih zadev za prihodnost regije in Evropske unije. Poleg evropskih vprašanj se sodelovanje v okviru V4 osredotoča predvsem na zadeve, ki se nanašajo na srednjo Evropo, izmenjavo informacij, pa tudi na sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in izmenjavo mladih. Prednostna področja sodelovanja so: razvoj prometne infrastrukture in krepitev energetske varnosti regije. Pomemben element tega je sosedska politika, tako z državami Vzhodnega partnerstva kot tudi z državami Zahodnega Balkana. Obstaja tudi mehanizem sodelovanja s tretjimi državami, ki ga simbolizira formula “V4+”. Zelo sem vesel, da lahko to obliko sodelovanja poglabljamo s Slovenijo.

Poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Oledzki. (Foto: poljsko veleposlaništvo)

V sodelovanje med državami Višegrajske skupine so vključeni številni in različni subjekti: predsedniki, premierji, ministri, parlamenti, vladne ustanove, nevladne organizacije, raziskovalna središča, univerze in kulturne ustanove. V4 ni organizacija, nima strukturnih organov, vendar pa vlade naših držav skupno uresničujejo dogovorjene projekte. Takšno sodelovanje je zakoreninjeno v naravi naše politične kulture, kar lahko opišemo z uporabo maksime, ki je nastala nekoč, še v 16. stoletju: “svobodni s svobodnimi, enaki z enakimi”. Edina v polnosti institucionalizirana oblika sodelovanja v V4 je Mednarodni Višegrajski Sklad s sedežem v Bratislavi (IVF), ki z vladnimi prispevki podpira kulturne projekte, ki jih zastopajo civilne družbe naših držav. Zelo pogosto pri teh projektih sodelujejo umetniki ali nevladne organizacije iz sosednjih držav, tudi iz Slovenije.

Vsako leto druga država vodi delo V4. Program vodenja prevzemajo predsedniki vlad višegrajskih držav. Od 1. julija 2020 do 30. junija 2021 bo Poljska predsedovala Višegrajski skupini. V tem času si bomo prizadevali za dosego štirih ciljev: Prvenstveno: za močno V4 v močni EU. To razumemo kot obsežna dogovarjanja in koordinacijo delovanja V4 na politični ravni v EU. Želimo si okrepitve vpliva držav V4 na odločanje EU. S tem je povezano skupno spopadanje s problemi, takšnimi kot so suše in zmanjševanje vodnih virov (V4 water). Prav tako si želimo poglobiti sodelovanje V4 v sektorskih politikah EU. Razvijali bomo sodelovanje v formatu V4+, kar je pomemben cilj vsakega našega predsedovanja. Ob tem računamo na sodelovanje s Slovenijo.

Poljski veleposlanik Krzysztof Oledzki ob 30. obletnici skupine V4. (Foto: poljsko veleposlaništvo)

Drugi cilj je čim hitrejši povratek k normalnosti po pandemiji (V4 recovery), še zlasti na območju srednje Evrope. Temu bo namenjeno predvsem sodelovanje na področju zdravja in znanosti. Tretji cilj poljskega predsedovanja V4 je krepitev medčloveških stikov. S tem mislimo predvsem na krepitev sodelovanja na področju širše definiranih povezav in sinergij (V4 connectivity), kar se nanaša na prenosno in transportno infrastrukturo, vključno za prenos podatkov. “Big data” je osnova sodobnega gospodarstva in ne brez razloga smo ob tem pozorni na izvor in na kakovost sistemov 5G. Iz tega vidika je potrebno obravnavati kot prednostno krepitev stikov med družbami držav V4 (V4 people), npr. na področju kulture, mladih, izobraževanja, pravičnosti in športa.

Zavedamo se, da v času sedanje krize pridobiva na pomenu skupna/vzajemna promocija v okviru V4, čemur bi morala med drugim služiti obnova in krepitev sodelovanja ter čezmejnih stikov, ki so usahnili zaradi pandemije. Poslednji izmed štirih glavnih ciljev poljskega predsedovanja V4 2020/2021 je gradnja Digitalne Višegrajske skupine. V zvezi s tem je najpomembnejše sodelovanje V4 na področju digitalne agende, vključno z digitalizacijo, umetno inteligenco (AI), robotiko, e-trgovino in kibernetsko varnostjo. Gradnja trajnostnih odnosov znotraj V4, ki ščitijo skupne interese regije v okviru procesa digitalizacije EU, je izredno pomembno za naše družbe. To bo okrepilo in razširilo sodelovanje V4 na področju inovativnosti in uporabe novih tehnologij. To bo okrepilo naše sodelovanje na področju tehnologije za izvajanje administrativnih nalog (GovTech), pa tudi digitalizacije in podporo inovativnosti preko čezmejnih pobud ter promocijo sodelovanja med privatnimi in javnimi regionalnimi entitetami.

Pandemija COVID-19 je privedla do hudega zastoja evropskega gospodarstva in na svetovni ravni sprožila največjo globalno krizo, v zadnjem, skoraj stoletnem obdobju, ki se poglablja na vseh področjih: gospodarskem, socialnem, civilizacijskem in duhovnem. Kaže podobne znake kot kriza v 14. stoletju, ki jo je povzročila epidemija črne smrti v Evropi. Ta kriza je korenito preobrazila podobo tedanjega sveta. V tistih časih je srednja Evropa znala izkoristiti svoje prednosti in stopila na pot nepredstavljivega razvoja. Nadejam se, da bo tako tudi tokrat.

Poljska volilna komisija je objavila končne rezultate glasovanja v drugem krogu volitev za predsednika republike Poljske. Ste pričakovali takšen rezultat?
Predsedniška kampanja na Poljskem je bila v tem letu izjemno težka, ker je bila zaznamovana s pandemijo COVID-19. To vpliva tudi na politično življenje. Javnomnenjske raziskave so na splošno dobro napovedale končne rezultate. Najbolj me veseli velika družbena zavzetost v tej kampanji in dejstvo, da je predsednik Republike Poljske prevzel svoj mandat ob zelo močni podpori ljudstva. Upoštevati je potrebno spontanost in mnogokrat živahen potek srečanj ter volilnih shodov, pa tudi delavnost in odprtost Andrzeja Dude, ki si je prizadeval za vnovično izvolitev, in ki so ga podpirale množice mladih. Volilna udeležba, ki je znašala 68,18 % vseh volilnih upravičencev, je ena najvišjih v Evropi in dokazuje, da kakor koli – če kje, na Poljskem demokracija zagotovo ni ogrožena. Potrebno je upoštevati dejstvo, da ima predsednik Andrzej Duda eno izmed najmočnejših podpor ljudstva v današnji Evropi in da sloni njegova oblast na trdnih demokratičnih temeljih.

Kaj to pomeni za prihodnost Poljske in za celotno regijo, EU, vzhodno Evropo, za ohranitev družinskih vrednot?
Zmaga desnosredinskega kandidata na Poljskem, ki jasno poudarja svojo zavezanost krščanskim vrednotam in podpira gradnjo gospodarsko in družbeno močne Srednje Evrope v okviru sodelovanja, ki jo pripravlja Pobuda treh morij, pa tudi zavezništvo z ZDA, je po mojem prepričanju zelo dober pokazatelj za nas vse. To pomeni, da si bo Poljska še naprej odgovorno prizadevala za gradnjo infrastrukturnih povezav v okviru evropskih prometnih koridorjev, prednostno pa koridorja, ki Baltik povezuje z Jadranom, in poteka med slovenskim Koprom in poljsko Gdynio – dvema glavnima pristaniščema srednjeevropske regije. Vendar pa bo to mogoče samo, če nam bo uspelo okrepiti Evropsko unijo, ki bo dejansko zastopala interese držav članic in njihovih državljanov.

Poljski predsednik Andrzej Duda z njegovo ženo Agato Kornhauser-Duda in hčero Kinga Duda
(Foto: epa)

Drugi mandat Andrzeja Dude pomeni tudi to, da bomo še naprej krepili sodelovanje z našimi zavezniki v Natu na področju varnosti. Tako ne bo pomemben izziv le prisotnost ameriških vojakov v srednji Evropi, temveč predvsem vprašanja, povezana s kibernetsko varnostjo. Kajti zavedamo se, da dejanja takšnih držav, kot je Ruska federacija ali LRK na tem področju predstavljajo resno grožnjo našim gospodarstvom, ki se morajo, da bi se pravilno razvijala, bliskovito digitalizirati. Krščanski individualizem, dostojanstvo človeške osebe in notranja toplina ter občutek varnosti, ki so sad vestnega materinstva in odgovornega očetovstva, so podlaga za trajnostni razvoj družbe, posledično pa tudi gospodarstva. To so naravni temelji človekove varnosti, varnosti posameznih družb in na svetovni ravni – celega sveta.

Definitivno najboljši rezultat je predsednik Andrzej Duda osvojil na jugovzhodu države, kako to komentirate?
Jugovzhodna Poljska je bila nekoč avstrijska provinca, Galicija. Gre tudi za območje, ki so ga družbene spremembe in migracije sredi 20. stoletja najmanj prizadele. Gre za območje prevlade ljudskega gibanja, katerega politiki so pred letom 1918 tesno sodelovali s slovenskimi politiki v avstrijskem parlamentu na Dunaju. Tudi struktura lastništva premoženja se tukaj zaradi komunizma ni bistveno poslabšala, kar je pomenilo, da je širša javnost ohranila zavestno subjektivnost ter navezanost na idejo državne in kulturne neodvisnosti.

Pomembni elementi so tudi zadružništvo in nevladne organizacije še iz 19. stoletja: prosvetni podeželski ženski krožki, nove tehnike kmetovanja in izgradnja močnega položaja ženske v družbeni strukturi, ljudske univerze in navsezadnje župnije, ki so bile osredotočene na družbeni angažma ter z njimi pogosto povezana prostovoljna gasilska društva. To je tudi območje, kjer je v polnosti uspela preobrazba v vseh ozirih. Danes se lahko Podkarpatska regija pohvali z dinamično razvijajočim se inovativnim gospodarstvom. Letalska, elektromehanska, elektronska in vesoljska industrija so ponos Podkarpatske regije. Ta regija se je tudi zapisala v zgodovino 2. svetovne vojne. Tamkajšnji vaščani so  na svojih domovih množično skrivali judovske družine, za kar je bila zagrožena takojšnja gospodarjeva smrt in njegove celotne družine, tudi otrok. Zgodovina družine Ulmów iz vasi Markowa je najbolje opisan tovrstni primer. Tamkajšnji prebivalci me v marsičem spominjajo na Slovence.

V zadnjem času sta potekali dve srečanji ministrov za zunanje zadeve držav srednje Evrope, in sicer na Dunaju ter v Budimpešti (Central 5), ki se jih je udeležil tudi slovenski minister Anže Logar. V Ljubljani bo septembra prav tako srečanje držav srednje Evrope. Kako ocenjujete pomen/vlogo tega srečanja?
Za nas je naravno, da v EU in v srednji Evropi države sodelujejo in se posvetujejo med seboj v različnih formatih. Poljska je zelo dejavna v Višegrajski skupini, ki ji sedaj po načelu rotacije predseduje. Vendar pa se udeležujemo tudi drugih regionalnih pobud. Poljska je – podobno kot Slovenija –  članica Srednjeevropske pobude, ki pa ima drugačno dinamiko delovanja kot V4. Dejavni smo v okvirju makroregionalnih strategij EU. Skupaj s Slovaško, Ukrajino, Madžarsko in Romunijo sodelujemo pri realizaciji projektov v okviru Evroregije Karpati. Poljska vodi tudi posvetovanje v številnih formatih, občasno manj formalnih, kot npr. Pet največjih držav Unije ali pa Weimarski trikotnik, včasih pa v takšnih, kot je Pobuda treh morij.

Zunanji minister dr. Anže Logar z zunanjimi ministri Avstrije, Madžarske, Slovaške in Češke.

Vodimo tudi intenziven dialog z našimi severovzhodnimi sosedami, ki v okviru Baltskih držav – Baltic 3 udejanjajo številne infrastrukturne in politične projekte. Navsezadnje pa smo dejavni v Svetu držav Baltskega morja, ki je nastal leta 1992, in ki združuje baltske in skandinavske države, Nemčijo in Rusijo ter tesno sodeluje z Evropsko komisijo. Ključno je, da bi posamezni formati prispevali k poglabljanju procesa evropske integracije, notranje kohezije EU in udejanjanju skupnih interesov v srednji Evropi. Poljska je v stalnem stiku z vsemi državami, ki so sodelovale na v vprašanju omenjenih srečanjih ministrov za zunanje zadeve – kot razumem, je izraz “Central 5” še vedno neuradni, delovni. Ker pa se ne udeležujem teh srečanj, ni razlogov, da bi jih ocenjeval. V okviru širše razumljenega dvo- in več stranskega sodelovanja sprejemamo skupne ukrepe za preprečevanje negativnih socialno-ekonomskih posledic pandemije, pa tudi nadomeščanje zamude na področju infrastrukturnih projektov v našem delu Evrope. To je med drugim vsebina poljskega predsedovanja V4.

O razvoju regionalnega sodelovanja v zadnjih 30-ih letih na območju srednje Evrope, najprej kot znanstvenik, nato pa kot diplomat, lahko povem, da zgolj pobude, ki so utemeljene na naših notranjih potrebah, ki spoštujejo naše razlike ter nas povezujejo v naših podobnostih, predvsem pa vodijo h konkretnim rešitvam in ki so predstavljale osnovo razvoja in bogastva naših družb, lahko privedejo do trajnih uspehov.

Domen Mezeg