Kršitve človekovih pravic s strani slovenskega sodstva v zadnjem času predstavljajo enega bistvenih problemov, na katerega nas opozarjajo tudi različne mednarodne institucije. Najnovejša obtožba prihaja z Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), pri čemer so v središču pozornosti ponovno tri sodnice mariborskega upravnega sodišča, ki so malomarno postopale v primeru nezakonite prepovedi mariborskega koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona.
Kršenje človekovih pravic s strani sodstva že praktično od osamosvojitve predstavlja enega glavnih problemov v Sloveniji. V veliki meri gre pri tem zaradi neuspele tranzicije zagotovo tudi za doktrino nekdanjega komunističnega totalitarnega režima, ki – kot ugotavlja nekdanji pravosodni minister dr. Lovro Šturm – v ospredje ni postavljal človekovih pravic in ni izoblikoval pravnih omejitev državni oblasti ter njenemu nasilju. Omenjeno trditev zagotovo potrjuje dejstvo, da se s kršenjem človekovih pravic na slovenskih sodiščih še dandanes v veliki meri želi obračunati predvsem s svojimi političnimi nasprotniki. Obenem za kršitvami večinoma vedno stojijo ene in iste osebe, ki so blizu slovenski levici ter za svoja dejanja praktično nikoli ne odgovarjajo. Nasprotno, velika večina kršiteljev kljub evidentnim napakam ostaja na svojih položajih.
Tri mariborske sodnice v letih 2016 in 2017 odgovorne za toliko kršitev kot vsi ostali slovenski sodniki skupaj
Katastrofalne razmere v slovenskem sodstvu le še dodatno potrjuje obsodba s strani Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, na podlagi katere je na Slovenijo padla dodatna črna pika, vse to le zaradi ideoloških neumnosti izrojene levice, ki ji ni mar za ustavno zagotovljene temeljne svoboščine. V oči bode zlasti dejstvo, da so v središču obsodbe ponovno tri sodnice mariborskega sodišča, ki bi v normalnih državah, ki upoštevajo mnenja priznanih mednarodnih institucij, že zdavnaj ostale brez svojih služb. Gre za Vlasto Švagelj Gabrovec, Violeto Tručl ter Sonjo Kočevar, ki se je medtem že upokojila. V povezavi z omenjenimi tremi slovenskim sodnicami velja povedati, da so bile samo v letih 2016 in 2017 odgovorne za toliko kršitev slovenske ustave kot vseh ostalih 800 slovenskih sodnikov skupaj. Ne glede na ta šokanten podatek pa po poročanju spletnega portala Požareport slovenska javnost o omenjenih sodnicah ne ve praktično ničesar: “Ne obstajajo nobene njihove fotografije, ni nobenih njihovih življenjepisov in nobenega postopka proti njim – pravzaprav nihče ne ve, kdo so te osebe?!“
Vpletenost v primer odpovedi koncerta Thompsona v Mariboru
Na Evropskem sodišču za človekove pravice je Slovenija pristala zaradi nezakonite prepovedi mariborskega koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona. Za prepoved Thompsonovega koncerta je maja leta 2017 poskrbela vlada Mira Cerarja. Formalno je takrat prepoved izrekla in podpisala tedanja načelnica Upravne enote Maribor Ksenija Klampfer, ki je bila za omenjeno potezo nagrajena tako, da je v vladi Marjana Šarca postala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Milan Trol, organizator koncerta, se je zaradi odločitve Klampferjeve pritožil na mariborsko upravno sodišče, kjer pa postopek že dve leti stoji in se nikamor ne premakne, čeprav se mora po določilih evropske konvencije o človekovih pravicah utemeljenost prepovedanih dogodkov reševati takoj. Najpomembnejšo vlogo pri tem pa imajo ravno Švagelj Gabrovčeva, Tručlova in Kočevarjeva, ki jo je po upokojitvi nadomestila Nevenka Džebi. Omenjene sodnice namreč nikakor ne želijo sklicati javne obravnave, na kateri bi bila zaslišana tudi aktualna ministrica Klampferjeva. Ker zadeve na mariborskem upravnem sodišču stojijo, se je Trol obrnil na predsednico sodišča Jasno Šegan, predsednika vrhovnega sodišča Damjana Florjančiča, sodni svet in na ustavno sodišče, kjer je tričlanski senat v sestavi Špelca Mežnar, Matej Accetto in Jadranka Sovdat sprejel odločitev, da Trola zavrne s pojasnilom, naj ta še naprej čaka, ker niso pristojni ali pa ne zaznavajo kršitev. Trol je ne glede na vse vztrajal. Februarja letos se je s pritožbo obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je njegovo pritožbo pravočasno in popolno sprejelo v nadaljnjo obravnavo.
Betettova in njena vloga pri sojenju v zadevi Patria
V navezavi na prepoved Thompsonovega mariborskega koncerta velja poudariti tudi vlogo razvpite sodnice Nine Betetto, ki je v omenjenem primeru vodila senat na vrhovnem sodišču, v senatih, ki so dokazano kršili človekove pravice, pa je tudi sicer velikokrat sodelovala. Posledično je bila že večkrat pod drobnogledom Evropskega sodišča za človekove pravice. Ob že naštetem je Betettova odigrala tudi pomembno vlogo pri sojenju Janezu Janši v zadevi Patria, kjer je zavrnila izločitev sodnice Vesne Žalik in se podpisala pod krivično ter protiustavno sodbo. Poleg tega je Betettova znana tudi kot desna roka Branka Masleše, zaradi katerega je bila obsojenim v zadevi Patria kršena pravica do poštenega sojenja.
Politično motivirani sodni postopki proti Kanglerju
Prepoved Thompsonovega koncerta in zadeva Patria pa še zdaleč nista edina primera, v katerih so bile evidentno kršene človekove pravice. Zaporednih kršitev človekovih pravic na slovenskih sodiščih je bil tako na primer deležen tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki se je zaradi uigranega delovanja policije in pravosodnih organov znašel v več postopkih, pri čemer je potrebno poudariti, da sedaj padajo vsi po vrsti. Jasno je torej, da je šlo v njegovem primeru za politični pregon in da so bili postopki zrežirani. Zaradi kršenja človekovih pravic je Kangler aprila 2019 na državno odvetništvo vložil tudi odškodninski zahtevek.
Primer Novič
Še bolj neverjeten je primer Milka Noviča, čigar sodna kalvarija se je vlekla 5 let. V tem času je bil obsojen na 25 let zaporne kazni, pri čemer je bil kar 40 mesecev po krivem v priporu in zaporu. Vse to za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, ki ga je, kot se je izkazalo kasneje, zagrešil nekdo drug. V ponovljenem sojenju je sodnik Zvjezdan Radonjić vendarle pojasnil, da Novič v času, ki ga je imel na voljo, ni mogel priti na kraj umora. “Ne samo, da ni dokazov, da je kriv, ampak je popolnoma dokazano, da ni storilec,” je argumentiral svojo odločitev. Ob tem je Radonjić opozoril na delovanje globoke države v sodstvu ter pritiske, ki so se nanj vršili v času sojenja. S tem se je še enkrat izkazalo, da glavne niti v slovenskem sodstvu še vedno vlečejo tako imenovani strici iz ozadja, ki se pri obračunavanju s političnimi nasprotniki ter ščitenju svojih kadrov poslužujejo različnih spornih prijemov. Množične kršitve človekovih pravic na naših sodišč tako nikakor niso presenečenje.
M. D.