Vladna ocena škode po poplavah je rasla kot na avkciji. Najprej pol milijarde. Nato dve. Pet. Zdaj smo že na trgovsko zanimivih 9.9 milijarde evrov. Ne da bi imeli končna poročila o škodi – občine so prijavile škodo 3 milijarde evrov. Od kod vladi ocena škode, nihče ne razume dovolj dobro – v dokumentu, kjer so ocenjevali škodo, je cel kup pavšalnih navedkov o tem, kaj ocena zavzema. Vedno bolj se poraja občutek, da vlada poplave ne vidi le kot izgovor, zakaj se nič ne naredi v zvezi z reformami, ampak poplave izkorišča tudi kot pomembno priložnost za molžnjo davkoplačevalcev.
Ljudje namreč razumejo, kaj pomeni 33 tisoč evrov, ki jih je ministrica s kolegicami zapravila za potovanje v New York. Vedo, kaj pomeni, če Golob v avgustu za letalske prevoze zapravi 73 tisoč evrov. Velikih številk pa ne razumejo. Ne vedo, da je 10 milijard v resnici nepredstavljiva številka. 10 milijard evrov, se pravi 1 za njo pa 10 ničel, pri čemer vsaka prejšnja ničla vsoto eksponentno poviša.
Prvo tipanje javnega mnenja kaže, da bi bili ljudje pripravljeni požreti vladno oceno, ki čez palec ocenjuje škodo z vsotami, ki so na ravni proračunov nekaterih manjših držav. Čeprav ljudje nimajo nobenega zagotovila, da se bo ta denar transparentno porabil. Kako bi se le, ko pa niti škoda ni ocenjena transparentno. V imenu “solidarnosti”, ki so jim jo prodali mediji, so se pripravljeni odpovedati delu plač, pa še gospodarstvo, ki nam vsem reže vsakdanji kruh, so pripravljeni vreči pod vlak in Golobu dovoliti, da jim tik pred začetkom recesije “solidarno” viša davke. Gre za nekakšen medijsko-politični dogovor, da se navadne ljudi prepriča, da je novi davčni rop v resnici dejanje skupnega dobrega.
A ljudje so tako entuziastični le zato, ker ne vedo, kaj teh 10 milijard pomeni. Kaj bi lahko “kupili” z 10 milijardami? Poglejmo.
-
-
- Celotni slovenski BDP znaša 57 milijard evrov, poplavna škoda posledično znaša 17 odstotkov celotnega BDP. Se pravi 17 odstotkov vsega, kar vsi Slovenci naredimo v enem celem letu.
- Za primerjavo iz zdravstva, kjer kronično primanjkuje sredstev: Bolnišnice so leta 2021 porabile 1,9 milijarde sredstev, lekarne 0,6 milijarde, zdravstveni domovi 0,7 milijard. Se pravi, obratovanje vseh zdravstvenih ustanov skupaj je 3,2 milijarde evrov, kar je komaj tretjina zneska, ki ga je vlada ocenila za sanacijo popoplavne škode!
- Za pokojnine smo lani namenili 6,2 milijardi evrov – se pravi, popoplavna škoda bi lahko “živela” vse slovenske upokojence (skupaj s težkokategorniki tipa Milan Kučan) skoraj leto in pol – blagajna ZPIZ-a medtem iz leta v leto hira, ministrstvo za delo pa že pripravlja predlog, da bi se delalo tudi do 70. leta
- Veliko se govori o gradnji neprofintnih stanovanj. Stranka Levica, ki vodi relevanten resor, se je najprej hvalila, da bodo zgradili 30.000 stanovanj. Nato 5.000. Pa 1.000. Zadnje čase se je o novi gradnji stanovanj nehalo govoriti. Koliko pa bi jih lahko zgradili? Povprečno stanovanje stane 75 tisoč evrov. Z 10 milijardami bi jih lahko zgradili več kot 130.000! Povprečna hiša stane 150 tisoč evrov. Z 10 milijardami bi jih lahko zgradili 66 tisoč!
- Veliko se govori o izgradnji jedrske elektrarne, brez katere bomo povsem energetsko odvisni od drugih držav, posledično pa bomo plačevali precenjeno električno energijo, prav tako pa bomo zaradi kurjenja premoga več onesnaževali. 10 milijard evrov popoplavne škode bi povsem pokrilo izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. S tem, da so ocene za gradnjo drugega bloka narejene tipično “po slovensko” – še leta 2015 je bila ocenjena vrednost od 2,5 do 5 milijard. Za primerjavo: nova finska jedrska elektrarna, narejena po najnovejših varnostnih specifikacijah in z najnovejšo tehnologijo na področju izkoristka Olkiluoto 3 je stala 11 milijard evrov. Ocenjena sanacija popoplavne zaščite bi tako lahko pokrila slovenske energetske potrebe za naslednjih 50 let!
- Masa plač za vse zaposlene v javnem sektorju je 5 milijard evrov. S popoplavno zaščito bi lahko izplačevali vse javne uslužbence dve leti!
- Davčna reforma Janševe vlade, ki bi vsakem Slovencu zagotovila višjo plačo (povprečna plača bi do 2025 letno zrasla za okrog 1000 evrov!), je bila ocenjena na 800 milijonov evrov, se pravi 0,8 milijarde evrov. Golobova vlada jo je ukinila, češ, proračun si takšne luknje ne more privoščiti. Zdaj vlada za reformo le plač v javnem sektorju namenja približno 1 milijardo evrov, medtem ko bi popoplavna sanacija omogočila 11 Janševih davčnih reform.
- Končna cena TEŠ6, ki se je predstavljal za večgeneracijsko fiskalno luknjo brez dna, je 1,41 milijarde. Za ocenjeno popoplavno obnovo bi jih lahko zgradili 7.
- Ministrstvo za obrambo bo do leta 2024 “povečalo” proračun za vojsko na 1 milijardo evrov. Z vsoto, namenjeno popoplavnim obnovam, bi ta proračun lahko podeseterili in postali ena najmočnejših vojsk v regiji.
-
Stari angleški pregovor pravi, da se pri velikih številkah vse šteje (Everything counts in large amounts). Slovencem to očitno ni jasno, saj sploh ne trenejo z očmi, ko vlada kar tako čez palec govori o zneskih, ki bodo obremenili najmanj še naslednjo generacijo davkoplačevalcev, medtem ko pa povsem ponorijo, če je kak funkcionar dvakrat preplačal letalsko karto. Reakcija javnosti v obeh primerih je še en dokaz, da že v osnovni šoli potrebujemo tečaj finančne pismenosti.
Šumah: Vlada rabi denar in igra na sentimentalnost državljanov
Za mnenje o tem, ali so ocene vlade glede škode po poplavah korektne in ali so pogoji redistribucije sredstev dovolj natančno določeni, smo povprašali ekonomista dr. Štefana Šumaha. Njegovo mnenje objavljamo v celoti:
“Ocena škode, ki jo je podala vlada je popolnoma nerealna! 9 milijard ali skoraj 16 odstotkov letnega BDP Slovenije! In zdaj so se pojavile govorice celo o 14 milijardah, kar je skoraj četrtino letnega BDP. Noro! 9 milijard je veliko več kot bi znašala škoda ocenjena na novo vrednost. Očitno vlada želi spraviti skozi škodo in posledično davke še vse drugo, kar z poplavami nima nobene veze. Ocenjena je škoda v občinah, ocenjena je škoda v gospodarstvu, verjetno je tudi direkcija za ceste že opravila oceno. Vendar te ocene nisem nikjer zasledil. Očitno jo še skrivajo in jo bodo napihnili, da se bo nekako izravnala skupna škoda z vladno napovedjo. Za primerjavo, potres v Zagrebu in okolici naj bi povzročil za slabih 6 milijard škode (pri oceni so sodelovali tudi tuji ocenjevalci) in je Hrvaška iztržila okoli milijardo EU pomoči. Naša vlada pa naj bi za 9 milijard škode iztržila zgolj slabo polovico tega zneska. Tu nekaj ne štima! EU v takih primerih ne da ravno denarja na “lepe oči”. Torej, če bi lahko sklepali na temelju tega, bi bila realna škoda zaradi poplav cca. 3 milijarde. Vlada pa rabi denar in igra na sentiment državljanov. Toda, ali smo res državljani tisti, ki moramo plačevati vse zablode in neumnosti trenutne vlade?“
I. K.