Tablični računalnik za vsakega učenca je bila leta 2014 ena od prioritet programa SDS, zaradi katere bi v primeru njene uresničitve pouk na daljavo danes stekel mnogo bolj gladko!

Slika je simbolična. (Foto: iStock)

Slovenska demokratska stranka je že leta 2014 v svojem predvolilnem programu obljubljala tablične računalnike za vse slovenske šolarje od 3. razreda dalje in dijake, s čimer bi bila družina z enim šoloobveznim otrokom razbremenjena za 200 evrov letno. V znanih okoliščinah je leta 2014 vodenje vlade prevzel Miro Cerar in leta 2018 še Marjan Šarec. Levičarska Mladina je programski cilj SDS označila za “tehnološki populizem”, danes, ko so zaradi pandemije šole zaprle vrata, pa se stiske šolarjev brez računalnikov med drugim rešujejo tudi z donacijami. Tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec je v svojem nastopu na zasedanju ministrov EU za izobraževanje prejšnji torek poseben poudarek namenila potrebi po zasledovanju temeljnega načela omogočanja enakih možnosti za izobraževanje vseh učencev. Mladina zdaj vsepovprek kritizira SDS, ker izobraževanje na daljavo ne poteka tako dobro, kot bi si želeli, ne bodo pa iskali odgovornosti pri Miru Cerarju in Marjanu Šarcu ali pa svojih najljubših strankah Levici in SD!

V teh dneh se spominjamo, da je bila ena od prioritet programa Slovenske demokratske stranke za mandat med letoma 2014 in 2018 tablični računalnik za vse dijake in učence od tretjega razreda osnovne šole dalje. S tem bi med drugim družine razbremenili za 200 evrov letno, ker bi odpadli obvezni delovni zvezki, je takrat zapisal predsednik SDS Janez Janša. V znanih okoliščinah je nato na volitvah zmagala in vodenje vlade prevzela stranka SMC pod vodstvom Mira Cerarja, na področju izobraževanja pa je bila pod pritiski koalicijske partnerice Socialni demokrati glavna prioriteta oviranje implementacije odločbe ustavnega sodišča glede izenačenja financiranja javnih šol v državni lasti in nedržavni lasti. Podobno se je nadaljevalo tudi po letu 2018, ko je v času vlade Marjana Šarca vodenje resorja prevzel dr. Jernej Pikalo iz vrst SD.

Družina z enim šoloobveznim otrokom bi bila razbremenjena za 200 evrov letno
Janša je leta 2014 v zapisu, ki so ga takrat posredovali iz stranke, poudaril, da bi enkraten strošek za nakup tabličnih računalnikov v prvem letu za 234.500 učencev in dijakov znašal 48 milijonov evrov, naslednja leta pa bi bil še bistveno manjši, po drugi strani pa bi bil učinek takšnega ukrepa neprecenljiv.

Poleg tega bi bila družina z enim šoloobveznim otrokom razbremenjena za 200 evrov na leto, ker bi odpadli obvezni delovni zvezki.

Ob tem je Janša opozoril, da mora šolski sistem narediti hiter prehod iz papirnatih učbenikov na elektronske, “hkrati z njim pa dokončati tudi prehod od šole, ki zahteva preveč faktografskega znanja in učenja na pamet, na šolo, ki učencu in dijaku da temeljna znanja, predvsem pa ga usposobi, da bo znal ogromno dostopnega znanja in informacij poiskati in uporabljati.”

Foto: iStock

Levičarska Mladina programski cilj SDS označila za tehnološki populizem
Levičarski tednik Mladina, ki je že vse od leta 2014 izrazito naklonjen skrajni Levici, je takrat v odzivu pripravil članek, v katerem so programski cilj SDS glede tabličnih računalnikov označili kar za “tehnološki populizem.”

H komentiranju predloga so povabili nekatere režimske strokovnjake, kot je nekdanji šolski minister Slavko Gaber, ki ga poznamo kot enega vidnejših nasprotnikov uveljavitve odločitve ustavnega sodišča glede financiranja šol v nedržavni lasti. Ta je za Mladino napoved označil kar za nepremišljenost in demagogijo: “Govorimo o nesistemskem in nepremišljenem obljubljanju stvari, ki če bi imeli denarja v izobilju, sicer ne bi bile odveč, bi pa kazalo njihovo uvajanje premisliti in načrtno pripraviti učiteljstvo, starše, otroke na uvedbo.”

Za Mladino je predlog komentirala tudi razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek z ljubljanske Filozofske fakultete: “Tablice so lahko samo eden od učnih pripomočkov in morajo prinašati drugačne posredovane vsebine, kot jih prinaša učiteljeva beseda ali klasični učbenik.” Tablice bi bile po njenem mnenju dobrodošla popestritev, “če imamo res preveč denarja.”

Foto: posnetek zaslona

Zaradi pandemije šole zaprle vrata, stiske šolarjev brez računalnikov pa se rešujejo z donacijami
Z globalno pandemijo novega koronavirusa so vrata zaprle šole po vsem svetu, ki zdaj bolj ali manj uspešno učne ure v učilnicah nadomeščajo s poukom na daljavo. Tako je od 16. marca tudi v Sloveniji, kjer izobraževanje na daljavo poteka bolje od pričakovanega, a mnogi učenci so se zdaj znašli v neenakem položaju, saj doma morda nimajo ustrezne infrastrukture.

Prejšnji torek je tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec v svojem nastopu na zasedanju ministrov EU za izobraževanje poseben poudarek namenila potrebi po zasledovanju temeljnega načela omogočanja enakih možnosti za izobraževanje vseh učencev. Pri tem je po poročanju STA izpostavila dobro slovensko izkušnjo z donacijami, ki so pomagale, da so lahko vsem učencem dostavili računalniško opremo in vse potrebno za izobraževanje na daljavo.

Ministrica ob izpostavljanju načel enakih priložnosti, solidarnosti, strpnosti in družbene odgovornosti pri skrbi za še posebej ranljive skupine tudi poudarja, da je Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi članicami unije v veliki prednosti, ker ima vzpostavljen stabilen sistem javnega šolstva.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. (Foto: STA)

Mladina zdaj vsepovprek kritizira SDS, ker izobraževanje na daljavo ne poteka tako dobro, kot bi si želeli …
In o čem piše levičarska Mladina v teh dneh? Vsepovprek opozarjajo na morebitne zaplete pri izvedbi letošnje mature, objavili pa so tudi daljši zapis učiteljice slovenščine Bojane Potočnik z naslovom “Ni učencev, ki doma nimajo svojih sob.”

“Ni učencev, ki so jim v teh dneh dostavili računalnik, a žal, nimajo kompetenc, da bi sledili pouku, niti staršev, ki bi jim lahko priskočili na pomoč. Ni učencev, ki imajo specifične učne težave in jih je težko motivirati za delo in so zdaj večinoma prepuščeni staršem, ki delajo doma, hodijo v službo ali so nemara ostali brez nje,” med drugim zapiše Potočnikova, uredniki Mladine pa so očitno pozabili, da bi bil s pravočasnimi ukrepi, ki so jih pred šestimi leti označili za “tehnološki populizem”, prehod na izobraževanje na daljavo bistveno lažji.

Kljub temu Potočnikova vsepovprek kritizira delo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ker je kritiziranje SDS, utemeljeno ali ne, pač glavni namen Mladine.

Foto: posnetek zaslona

… ne bodo pa iskali odgovornosti pri svojih najljubših strankah Levici in SD!
Mladina vas tako zdaj ne bo spomnila, katera stranka se je že pred šestimi leti zavzela za to, da bi imeli vsi učenci svoj tablični računalnik, niti ne bodo odgovornosti za slabo pripravljenost slovenskega šolskega sistema na digitalno izobraževanje iskali pri vladah Cerarja in Šarca ali pa se vprašali, zakaj njihovi najljubši stranki Levica in SD nista v času, ko sta bili na oblasti, poskrbeli, da bi imeli vsi učenci na voljo ustrezno infrastrukturo, ko jo potrebujejo. Nismo zasledili niti, da bi pri Mladini izračunali ogljični odtis, ki ga je v zadnjih šestih letih zaradi nepotrebne uporabe papirja pustil slovenski šolski sistem. Namesto tega vladajočim očitajo tehnološko nepismenost s sledečo izjavo dr. Boža Repeta: “Politiki, ki vodijo ta proces, so ostali v letu 1991, na ravni faksov in stacionarnih telefonov.”

Foto: posnetek zaslona

Rok Krajnc