Mineva 78 let od podpisa pakta Ribbentrop – Molotov, krvavega sporazuma dveh totalitarnih režimov: Komunisti pa še vedno zavirajo zgodovinsko spravo Slovencev

Pakt Ribbentrop - Molotov.

Danes mineva 78 let od podpisa pakta Ribbentrop – Molotov, v katerem sta nacistična Nemčija pod vodstvom Adolfa Hitlerja in komunistična Sovjetska zveza pod vodstvom Josepha Stalina podpisali sporazum o medsebojni razdelitvi Vzhodne Evrope, s čimer sta tlakovali pot začetku druge svetovne vojne, ki je skupno terjala kar 60 milijonov žrtev. Evropski parlament se je z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je s podporo Evropske ljudske stranke, Zveze liberalcev in demokratov za Evropo, Zelenih – Evropske svobodne zveze in Zveze za Evropo narodov sprejel aprila 2009, zavzel za njegovo uveljavitev v celotni Evropi. Določitev 23. avgusta kot dneva spomina na žrtve je podprla tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi z razglasitvijo Vilenske izjave v začetku julija 2009. A če je danes nacizem kot totalitarni režim vsesplošno obsojen, to ne velja za komunizem, ki je še vedno aktualen vladajoči režim v nekaterih, bodisi najbolj nazadnjaških državah na svetu (Severna Koreja), bodisi najbolj revnih (Venezuela). Njegove zagovornike, ki jih je veliko predvsem v vzhodno-evropskih državah, pa najdemo tudi v Sloveniji, kjer vzoru komunizma sledijo nekatere izmed najbolj radikalno levo usmerjenih strank.

Naj spomnimo. Pakt Ribbentrop – Molotov je najosnovnejši in jasen dokaz sodelovanja med dvema najbolj okrutnima in krvavima totalitarnima režimoma vseh časov, ki sta pozneje med seboj trčila in sprožila najhujši oboroženi konflikt v zgodovini človeštva, Vzhodno fronto. Ne čudi, da je ta dogodek leta 2010 takratni predsednik Evropskega parlamenta in nekdanji poljski premier Jerzy Buzek označil kot “dogovor dveh najhujših oblik totalitarizma v zgodovini človeštva”. Poljaki so vso okrutnost komunističnega režima zaradi bližine Sovjetske zveze na svoji koži občutili še v toliko večji meri, kot denimo Slovenci, ki so končali v Jugoslaviji. A seveda ne gre zmanjševati krutosti režima v povojnih pobojih na Slovenskem in drugih republikah nekdanje skupne države SFR Jugoslavije.

Spominski dan sicer izvira iz protestov, ki so potekali v osemdesetih letih 20. stoletja po zahodnih mestih proti sovjetskim zločinom in okupaciji, začenši s kanadskimi begunci iz držav, ki jih je okupirala Sovjetska zveza. Protesti so vrh doživeli z Baltsko potjo in revolucijami leta 1989, ki so prispevale k osvoboditvi baltskih držav, pozneje pa tudi padcu železne zavese in berlinskega zidu.

Dva tedna po podpisu Molotov – Ribbentrop pakta začetek druge svetovne vojne
Triindvajsetega avgusta leta 1939 sta Hitlerjeva Nemčija in Stalinova Sovjetska zveza podpisali zloglasni Molotov – Ribbentrop pakt, ki je bil v veljavi samo dobrih 22 mesecev, še danes pa obstaja več razlag, zakaj ga je ruski diktator Joseph Stalin dejansko podpisal. Glavna podpisnika sta bila sicer Joachim van Ribbentrop in Vječeslav Molotov z nekaj drugimi uradniki iz ozkega kroga zaupnikov obeh diktatorjev. Samo teden dni po podpisu sporazuma se je začela druga svetovna vojna z invazijo nacistične Nemčije na Poljsko. Samo dva tedna kasneje so, v skladu s paktom, Poljsko napadle tudi sovjetske čete.

Obe strani sta svojo zmago proslavili na proslavi “bratstva”, kjer sta skupaj skozi okupirano mesto Brest paradirali Rdeča armada in enote Wehrmachta. Na proslavi sta sovjetski komandant Semjon Krivošejn in nemški general Heinz Guderian stala bok ob boku. Medeni tedni so se hitro končali, samo dve leti pozneje so bili Nemci že na obrobju Moskve, preden je Rdeča armada s protiofenzivo začela svoj dolgotrajni pohod na Berlin.

Foto: Twitter. Krvave rdeče revolucije.

Komunisti in nacisti skupaj žurali za 1. maja v Trbovljah
Redko kdo od mladih ve, da so komunisti med drugo svetovno vojno dolgo časa kolaborirali z nacisti tudi na Slovenskem. Ko so namreč 6. aprila 1941 sile osi napadle, razkosale in okupirale Jugoslavijo, so namreč tudi slovenski komunisti v skladu z navodili iz Moskve nacistično okupacijo sprejeli benevolentno in jo dojemali kot prvi korak k zrušitvi obstoječega družbenega reda. Hvalili so naciste kot sovražnike svetovnega kapitalizma in se navduševali nad državno-planskim gospodarstvom, kot ga je izvajala Hitlerjeva Nemčija. K dezerterstvu so nagovarjali nabornike redne kraljeve vojske in sabotirali tovarne. Komunisti in njihovi simpatizerji v nekaterih največjih delavskih središčih (Jesenice, Trbovlje) so ob prihodu prvih nemških čet na svojih domovih izobešali celo zastave s svastiko.

V Trbovljah leta 1941 so organizirali tudi skupinsko proslavljanje 1. maja. Nekateri najbolj goreči med njimi so se celo včlanili v “Hitlerjugend” in novačili člane zanj. V obdobju, ko so nacistične okupacijske oblasti začele s prvimi izgoni zavednih Slovencev, intelektualcev, duhovnikov in velikih kmetov iz okupiranih Gorenjske, Koroške in Štajerske, so bili slovenski komunisti varni pred preganjanjem. Vse to se je seveda spremenilo še istega poletja z napadom tretjega rajha na Sovjetsko zvezo.

Andreja Valič Zver: Grozljivo, da se komunizma v Sloveniji ne obsoja
Naša sogovornica, predsednica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver, pravi, da je treba ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov znova opozarjati ljudi, da nas krvava zgodovina uči, da razlik med nacizmom in komunizmom ni in ne more biti. Oba režima lahko štejemo med krvave “rdeče revolucije”, saj sta oba uporabljala zastavo v rdečih barvah, tako kot tudi Francoska revolucija in ne nazadnje Erdoganova radikalna Turčija.

Kot nam je pojasnila Valič Zverova, sta 23. avgusta leta 1939 omenjeni pakt sklenila dva radikalna režima; na eni strani je šlo za nacional-socialistično Nemčijo, na drugi strani za komunistično Sovjetsko zvezo, dejstvo pa je, da v Sloveniji v našem kolektivnem zgodovinskem spominu ostajajo bolj ali manj samo grozote nacizma, ne pa tudi komunizma. “To pa je ne samo bizarno, ampak naravnost grozljivo, saj je komunizem po svetu pobil več deset milijonov ljudi,” je poudarila naša sogovornica.

Foto: STA. Grozljivo je, da se v Sloveniji še vedno obuja od mrtvih totalitarne režime, poudarja dr. Andreja Valič Zver.

Komunizem: Bratstvo in edinstvo, pa je bilo vse prej kot to
Tudi v Jugoslaviji se je oblika komunizma “etiketirala” kot simbol “bratstva in edinstva”, pa je bil vse prej kot to, zato Valič Zverova močno obsoja tiste skrajne levičarske stranke, ki ta okruten režim želijo obuditi od mrtvih tudi na Slovenskem. Mednje zagotovo lahko štejemo nekdanjo Združeno levico in politike – demagoge, kot so Violeta Tomić, Miha Kordiš in Luka Mesec. “Treba je namreč jasno povedati, da komunizem ne v Jugoslaviji, ne nikjer drugje po svetu ni prinesel blagostanja, bratstva in enotnosti, ki ga je obljubljal, temveč samo trpljenje in smrt,” je še povedala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

A če je evropski parlament že aprila 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, jo je v Sloveniji potrdila šele desna vlada Janeza Janše leta 2012, medtem ko so na omenjenem Študijskem centru za narodno spravo spomin na žrtve javno obeleževali že več let prej. Tudi naš sogovornik, zgodovinar Marko Štrovs, opozarja, da pa predvsem v Sloveniji komunizem javno še ni obsojen kot zločinski režim, saj so se politiki iz nekdanje partije infiltrirali med osamosvojitelje in na ta način zavirajo zgodovinsko spravo Slovencev.

T. F.