fbpx

Minister za pravosodje Dikaučič je prekinil molk o aferi Masleša: Bo primer eskaliral kmalu po praznikih?

Vrhovni sodnik Branko Masleša. (Foto: STA)

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je prekinil molk o aferi Masleša in za Siol oz. Planet povedal, da pridobiva informacije ter si želi, da se dvomi čim prej razjasnijo. Tega si želimo seveda tudi mi, že kar nekaj časa. Novinar Mirko Meyer meni, da bo da bo primer eskaliral kmalu po praznikih, a glede na skope besede ministra, je težko karkoli napovedati. Oglasil se je tudi Dejan Kaloh, ki je ministra preko poslanskega vprašanja že tudi sam spraševal, ali bo sodstvo objavilo vse relevantne listine glede imenovanja Branka Masleše v sodniški mandat. “Zgleda, da se premika. Sodstvo mora biti 100 odstotno transparentno, še posebej ker sodi v imenu ljudstva,” je poudaril poslanec.

“Ministrstvo za pravosodje v okviru svojih pristojnosti pridobiva informacije, tudi od pravosodnih deležnikov. Seveda pa si želim, da bi se v skladu z načelom transparentnosti poslovanja pravosodja vsi ti očitki čim hitreje razjasnili,” je dogajanje okoli diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše za Siol pojasnil minister za pravosodje Marjan Dikaučič – minister se je sedaj oglasil prvič, čeprav si na vprašanja glede izobrazbe sodnika, še toliko bolj pa glede pravosodnega izpita, skušamo novinarji odgovoriti že kakšne tri tedne. “Glede na vaše novinarsko vprašanje sporočamo, da gre za nekdanjo visokošolsko izobrazbo, pridobljeno na univerzi v takrat skupni državi SFRJ. Tovrstno izobraževanje je v Sloveniji po ravni izobrazbe primerljivo z ravnijo izobrazbe, ki jo dajejo magistrski študijski programi, ki so v Slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK) na ravni 8, v evropskem ogrodju kvalifikacij (EOK) na ravni 7, ter predstavljajo drugi cikel v visokošolskem ogrodju evropskih kvalifikacij (QF-EHEA),” pa so o Masleševi diplomi sporočili z ministrstva za izobraževanje.

Pred časom smo med drugim na Ministrstvo za pravosodje poslali vprašanje, na podlagi česa in kdaj oziroma kje se je priznal pravosodni izpit vrhovnega sodnika Branka Masleše – če se sploh je. Ministrstvo samo je namreč v letu 2019 zapisalo, da v slovenskih predpisih ni pravne podlage za to, da bi se v Republiki Sloveniji priznaval pravniški državni izpit, opravljen v drugi državi. Ministrstvo nam je odgovorilo, da je bilo do uveljavitve Zakona o pravniškem državnem izpitu v tretjem odstavku 105. člena Zakona o sodniški službi določeno, da se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom. Ko je bil leta 1994 uveljavljen Zakon o pravniškem državnem izpitu pa je v prehodni določbi določeno: “Z izpitom po določbah tega zakona je izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih.” Zapisali so še, da je bila dokumentacija, kako je bilo v konkretnem primeru preverjeno izpolnjevanje pogojev po ZSS pri imenovanju v trajni mandat leta 1994, skladno z določili takrat veljavnega ZSS, poslana Sodnemu svetu. Seveda smo vprašali, če jo lahko dobimo.

Vrhovni sodnik Branko Masleša in nekdanji predsednik Milan Kučan (Foto: STA)

Sodni svet pa na m je na to temo sporočil naslednje: Skladno z vašim zaprosilom smo pregledali arhiv in na podlagi zbrane dokumentacije pojasnjujemo, da je bila v kandidacijskem postopku za izvolitev na sodniško mesto višjega sodnika na Višjem sodišču v Kopru v letu 1994 v skladu z drugim odstavkom 104. člena tedaj veljavnega Zakona o sodniški službi (ZSS) na zahtevo Sodnega sveta z dne 19. 7. 1994 pridobljena ocena sodniškega dela za sodnika Branka Maslešo, ki jo je 29. 8. 1994 izdelal personalni svet Vrhovnega sodišča RS. Nato je, kot je razvidno iz zapisnika, na 4. seji 22. 9. 1994 Sodni svet Državnemu zboru predlagal kandidata Branka Maslešo za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višjega sodnika na Višjem sodišču v Kopru. Sodni svet je nato na podlagi določb 20. in 23. člena tedaj veljavnega ZSS izdal odločbo z dne 22. 11. 1994, v kateri je ugotovil, da bil Branko Masleša 18. 10. 1994 izvoljen na sodniško mesto višjega sodnika na Višjem sodišču v Kopru in da je 3. 11. 1994 prisegel pred predsednikom Državnega zbora in s tem dnem nastopil sodniško službo, ter sodnika uvrstil v ustrezen plačni razred. Dokumentacija v zvezi s preverjanjem izpolnjevanja pogojev po Zakonu o sodniški službi (ZSS) v postopku obravnave kandidature Branka Masleše v predhodno opisanem postopku, po kateri sprašujete, se v arhivu Sodnega sveta ne nahaja in vam je ne moremo posredovati. Kriterij materializirane oblike, ki ga določa prvi odstavek 4. člena Zakona o dostopu do informacijah javnega značaja (ZDIJZ), glede posredovanja želenih informacij torej ni izpolnjen.

Glede Masleše je torej ključnih kar nekaj vprašanj – na primer, ali je pravosodni izpit, opravljen v BiH, leta 1980, ko je bil Masleša imenovan za sodnika Temeljnega sodišča v Kopru, po takratni slovenski zakonodaji zadoščal za imenovanje na to funkcijo. Odgovor na to je treba najti v Zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v upravi in pravosodju (Ur. l. SRS, št. 8/80). Tudi ZRS se namreč sklicuje na ta zakon. Prav tako pa sta pomembna tudi sklepa Vrhovnega sodišča RS na to temo. VS RS je namreč z njima razložilo pojem pravosodnega izpita. Zdi se torej, da Masleša ne izpolnjuje pogojev za sodnika, ker jih ni že leta 1980. Sporno je tudi “uvjerenje o polaganju pravosodnega izpita“, saj manjkajo identifikacijski podatki o kandidatu. Sporno je seveda tudi to, kako naj bi pravosodni izpit opravil kar med služenjem vojaškega roka – moral bi namreč opravljati pravosodno prakso na sodiščih, tožilstvu, pravobranilstvu. In nenazadnje je sporno ali pa vsaj nenavadno še to, da je pravosodni izpit opravil v BiH, čeprav je v tistem času služil vojsko v Zadru na Hrvaškem. Smo torej že kaj bližje odgovoru na vprašanje, ali je pravosodni izpit iz BiH zadoščal za zasedbo sodniškega položaja v Sloveniji?

Kot  lahko razumemo Zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v upravi in pravosodju iz leta 1980 in kot ga očitno razume in vsaj posredno razloži tudi Vrhovno sodišče v sklepu št. I Up 116/2020: ” Ker je šlo za republiške predpise, je s PDI na podlagi 34. člena ZPDI izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ,” vse bolj kaže, da Branko Masleša že ob imenovanju leta 1980 ni izpolnjeval pogojev za sodnika v SRS – tudi če bi bilo njegovo “uvjerenje” veljavno in nesporno, si z njim v Sloveniji ne bi mogel kaj dosti pomagati. In če je bilo nezakonito njegovo izvirno imenovanje, so nezakonita tudi vsa ostala iz njega izvirajoča imenovanja – v trajni mandat leta 1994 in potem naprej. Če se pravosodni izpiti iz BiH pri nas ne priznavajo, pa so posledično izpodbojne vse sodbe, pri katerih je sodeloval Masleša – če kdaj, bi bil sedaj pravi čas, da vrhovni sodnik na dan privleče svoje dokumente in dokaže njihovo veljavo.

Mag. Dejan Kaloh je ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču zastavil poslansko vprašanje v zvezi z nedavnimi in številnimi namigovanji o ustreznosti diplome in pravosodnega izpita vrhovnega sodnika Branka Masleše. Poslansko vprašanje objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod minister, Marjan Dikaučič,

V javnosti je v zadnjih tednih mogoče zaslediti številna namigovanja glede ustreznosti diplome in pravosodnega izpita vrhovnega sodnika Branka Masleše. Ugibanja in namigovanja ne pojenjajo, predvsem zaradi neodzivnosti Vrhovnega sodišča RS nanje. Prav neodzivnost sodne oblasti na tako pomembne dvome javnosti, zlasti ko gre za bivšega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, je zaskrbljujoča in zmanjšuje zaupanje javnosti v sodstvo oziroma kaže na zaprtost sodstva in njegovo odmaknjenost od ljudi.

Z namenom, da se ti dvomi razjasnijo, ministra za pravosodje sprašujem naslednje:

– Ali bo sodstvo objavilo vse relevantne listine glede imenovanja Branka Masleše v sodniški mandat, vključno z informacijo glede priznavanja pravosodnega izpita iz Bosne in Hercegovine?

– Zakaj se sodstvo ne odziva na dvome iz medijev, ko pa bi moralo biti prav njemu najbolj v interesu, da se ta vprašanja razjasnijo?

– Ali sodstvo glede na sklep Sodnega sveta z dne 16.12.2021 o objavi na Twitter računu Vrhovnega sodišča RS z dne 6.12.2021, v katerem je slednji to objavo ocenil kot neustrezen in neprimeren način komunikacije, namerava spremeniti način komunikacije oziroma, kakšni bodo ukrepi na podlagi tega sklepa Sodnega sveta?

– Ali morda namerava Sodni svet, glede na to, da v okviru skrbi za javni ugled sodstva skladno s prvim odstavkom 2. člena Zakona o sodnem svetu (ZSSve) poudarja pomen načela transparentnosti delovanja sodstva, obravnavati ustreznost diplome in pravosodnega izpita vrhovnega sodnika Branka Masleše? diplome in pravosodnega izpita vrhovnega sodnika Branka Masleše?

Sara Bertoncelj