Čeprav ni dokazov, da se novi koronavirus SARS-CoV-2 prenaša s hrano, se priporoča redno in pravilno umivanje rok ter varno pripravo in shranjevanje hrane. Priporoča se, da se živila, ki jih zaužijemo surova, temeljito opere. Medtem ko je uživanje zadostno toplotno obdelanih živil varno, pa ni točnih podatkov o tveganju pri rokovanju/uživanju toplotno neobdelanih živil. Glede na to, da preventivni princip zahteva, da dokler ni dokazov, ravnamo preventivno, se poraja začudenje, kako je mogoče, da nekateri slovenski trgovci, kot sta Lidl in Hofer, kljub pomisleku številnih še naprej prodajajo pekovske izdelke v nepakirani embalaži. Očitno se imamo za to zahvaliti NIJZ, saj ta prodaje nepakiranih izdelkov zaenkrat še ni posebej prepovedal.
Obstaja namreč velika nevarnost, da nekdo, ki si ni v zadostni meri dezinficiral rok, prime pekovski izdelek, ki ga ne namerava kupiti in s tem okuži pekovske izdelke. Ali pa, da se nekdo z zaščitnimi rokavicami, čeprav nošnja le teh ni več obvezna, dotakne tudi nakupovalnega vozička in nato s kontaminiranimi rokavicami okuži tudi pekovske izdelke, ki jih nato kupi in zaužije druga oseba.
Medtem ko so se pri Mercatorju in Sparu odločili, da takoj ob razglasitvi epidemije svoje pekovske izdelke na samopostrežnih mestih zaščitijo z embalažo, pri Lidlu in Hoferju še naprej vztrajajo pri praksi, da se pekovskih izdelkov ne zaščiti. Sicer oba trgovca svojim kupcem svetujeta uporabo zaščitnih rokavic pri rokovanju s pekovskimi izdelki, a mnogi pri tem opozarjajo na možnost higiensko spornega obnašanja posameznikov, ki bi se lahko poleg pekovskega izdelka, ki ga izberejo zase, dotikali s higiensko spornimi rokavicami tudi izdelkov, namenjenim drugim kupcem. Prav tako bi bilo lahko sporno, če si kdo od kupcev ne bi v zadostni meri dezinficiral rok.
Obstaja teoretična možnost okužbe, a NIJZ prodaje nepakiranih pekovskih izdelkov ne prepove
Glede na to, da teoretično gledano možnost okužbe obstaja, se poraja vprašanje, kako je mogoče, da NIJZ ne prepove prodaje nepakiranih pekovskih izdelkov. Kot je NIJZ v navadi, se očitno vnovič naslanja na navedbe Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki navajata, da zaenkrat še ni dokazov, da bi se novi koronavirus prenašal s hrano. Pri NIJZ tako priporočajo pri rokovanju z živili spoštovanje dobre higienske prakse in sistema HACCP.
NIJZ sicer od trgovcev zahteva, da se živila v delikatesi in pri prodaji kruha predpakirajo v posebnem prostoru na manjše porcijske enote. Vendar pa smo po podrobnejšem proučevanju ugotovili, da NIJZ pri zahtevah po preventivnem delovanju trgovcev z namenom preprečevanja okužb s koronavirusom ni dosleden in med preventivne ukrepe ne uvršča zaščite pekovskih izdelkov v posebno zaščitno embalažo. Ker pa nas je zanimalo, zakaj NIJZ ne poskrbi za preventivne ukrepe tudi na področju nepakiranih pekovskih izdelkov in prepove takšno potencialno nevarno početje, smo želeli dodatna pojasnila. Resda EFSA in WHO navajata, da ni dokazov, da se koronavirus prenaša s hrano, pa vendar preventivni princip zahteva, da dokler ni dokazov, ravnamo preventivno. Temu je nenazadnje namenjena tudi uporaba razkužil in mask ob vstopu v trgovske objekte.
Pri NIJZ poudarjajo, da zaenkrat še ni dokazov, da bi se virus na površini živil ali v živilih razmnoževal, vendarle pa obenem priznavajo, da teoretična možnost, da se s kašljanjem, kihanjem ali onesnaženimi rokami koronavirus prenese na embalažo živila in z dotikanjem embalaže in potem obraza do posameznika, ki ravna z živilom. “Pri ravnanju z živili v trgovinah je zato treba dosledno upoštevati higienska načela in z uporabo mask, razkužil, rokavic, zmanjševati prenos ali izpostavljenost virusu v največji možni meri,” pojasnjujejo pri NIJZ. Na vprašanje, zakaj ne preprečijo prodaje nepakiranih pekovskih izdelkov, saj ni mogoče doseči, da kdo od kupcev, potencialno kužni, ne pretipa nekaterih izdelkov, preden izbere pekovski izdelek, pa pravijo, da je malo verjetno, da bi posameznik zbolel za COVID-19 zaradi ravnanja z živili. A hkrati poudarjajo, da vsega o virusu SARS-CoV-2 še ne vemo.
V priporočilih za prodajalne in njihove zaposlene so navedli, naj v prodajalnah kruh, če ga ne prodajajo neposredno kupcu, predpakirajo na manjše porcijske enote, po katerih potem posegajo kupci. Pri tem pa apelirajo tudi na potrošnike in njihovo odgovorno ravnanje. “Splošna priporočila glede higienskega ravnanja v trgovini so, da potrošniki ne prijemajo živil, ki jih ne nameravajo kupiti, da tako še dodatno zmanjšajo možnost prenosa koronavirusa s potencialno onesnaženimi rokami,” opozarja NIJZ. Vendar pa je kljub temu zelo nenavadno, da NIJZ ne poskrbi za preventivne ukrepe tudi na področju nepakiranih pekovskih izdelkov in prepove takšno, potencialno nevarno početje.
Spomnimo. Lidl zavrača trditev, da gre pri nepakiranih izdelkih za potencialni vir okužbe. Pojasnjujejo, da je prodaja kruha v njihovi pekarni oblikovana v skladu s standardi HACCP, pri tem pa se poraja vprašanje, kateri standardi HACCP, na katere se sklicujejo, določajo, da lahko pekovske izdelke prodajajo brez pakiranja tudi v času epidemije. Pri tem so še pojasnili, da kupce opozarjajo, da je uporaba rokavic pri jemanju izdelkov iz pekarne nujna, prav tako je stalno na voljo zadostna količina rokavic. A kljub tem zagotovilom ostaja nepojasnjeno, kako lahko trgovec zagotovi, da se kupec prej ni dotikal drugih (potencialno kužnih) stvari. Prav tako ni jasno, ali trgovec lahko zagotovi, da vsak kupec uporabi nove rokavice pred izbiro pekovskih izdelkov in da ne pretipa več pekovskega peciva, preden izbere svojega. Sicer zagotavljajo, da so ob področje Lidlove pekarne namestili dodatna razkužila in poziv k skrbi za higieno rok. Kot pravijo, so dodali še navodila, da naj se kupci dotikajo zgolj izdelkov, ki jih nameravajo kupiti, a vendarle se poraja vprašanje, kako se kupci napotkov držijo v praksi.
Hofer nam je na vprašanje, ali so sprejeli kakšne ukrepe za zmanjšanje možnosti prenosa virusa na področju prodaje pekovskih izdelkov na samopostrežnih mestih, odgovoril, da so kupcem na voljo higienske rokavice. Ob pojavu epidemije so na področje svežih pekovskih izdelkov namestili dodatna opozorila za obvezno uporabo rokavic pri postrežbi. Na tem mestu se vnovič poraja vprašanje, kako lahko pri podjetju zagotovijo, da bodo prav vsi kupci uporabili rokavice. Vsi vemo, da se vedno najde kakšen posameznik, ki se na priporočila požvižga.
V priporočilih za prodajalne in njihove zaposlene so pri NIJZ sicer navedli, da naj v prodajalnah kruh, če ga ne prodajajo neposredno kupcu, predpakirajo na manjše porcijske enote, po katerih potem posegajo kupci. Vendar pa iz tega napotka ni moč razbrati, ali denimo Hofer in Lidl kršita priporočilo NIJZ, ker še vedno prodajata nepakirane pekovske izdelke. Ni potrebno posebno poudarjati, da takšno stališče NIJZ med trgovce vnaša precejšnjo zmedo. Ne čudi, da so nam iz Lidla na našo prošnjo po dodatnih pojasnilih odgovorili, da dokument NIJZ, namenjen trgovcem, razumejo kot priporočilo NIJZ za prodajalne in njihove zaposlene in ni pravno obvezujoč.
Vse dokler bodo pravila dvoumna in nejasna, bodo potrošniki prepuščeni posledicam praks trgovcev, ki se po lastni presoji odločajo, kako bo potekala prodaja izdelkov potrošnikom. Varno nakupovanje je pomembno, še posebej se tega moramo zavedati v času novega koronavirusa, virus namreč nima rok in nog, ljudje so namreč tisti, ki ga prenašajo. Odgovorno obnašanje je tako na vsakem posamezniku, namreč vsak posebej se lahko odloči, ali bo kupil zaščiten izdelek ali pa ne. Dovolj zgovorno samo po sebi je, da NIJZ priznava, da obstaja teoretična možnost, da se s kašljanjem, kihanjem ali onesnaženimi rokami koronavirus prenese na embalažo živila in z dotikanjem embalaže in potem obraza do posameznika, ki ravna z živilom.
Hana Murn, Alenka Paulin