fbpx

Novinarka, ki je dregnila v “korupcijsko gnezdo”, je občutila katastrofalno slovensko sodstvo in krivosodje – pošiljajo jo na psihiatrično zdravljenje

Foto: Nova24TV

Začelo se je finale šest let trajajočega montiranega kazenskega sodnega procesa Mojce Vočko, ki je bila nekdaj kot televizijska novinarka zaposlena na Televiziji Slovenija (Tednik, Odmevi) in je razkrivala odmevne afere, kot je tista s korupcijo v Unicefu Slovenija in o poslih z drogo Katarine Kresal. Zgleda je s slednjim dregnila v osje gnezdo in zadel jo je medijski linč in sodno preganjanje. Ukvarjala se je tudi s koruptivno izdanimi, potvorjenimi in zlaganimi psihiatričnimi izvedeniškimi mnenji in ravno to jo je doletelo. Obtožena je bila namreč kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, za katere pravi, da so bile lažne obtožbe. Okrajna sodnica Nina Kodra Balantič je sklenila, da ji bo s sklepom izrekla varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja na prostosti, na kar se je pritožila. Dva sodna izvedenca – psihiatra sta dejala, da obtožena ne izkazuje nikakršnih znakov duševne bolezni, vendar pa tega ni nihče upošteval. V postopku so se po besedah njenega zagovornika zvrstile nepravilnosti, od tega, da psihiatra, katera sta jo označila za neprištevno, nista želela priložiti rezultatov testov, ki to dokazujejo, do tega, da so fotografije, ki so pravzaprav začele sodno preganjanje, pridobljene nezakonito. 

Aprila 2011 je namreč pripravila desetminutni TV-prispevek o trpinčenju in pohabljanju mestnih golobov, kar so njeni nasprotniki izkoristili in ji podtaknili umazano medijsko zgodbo, češ da je doma gojila golobe. Vdrli so v njeno stanovanje, kjer že dolgo ni živela več, in poslikali razdejanje, ki ga je nekdo naredil na način, da je golobe spustil v stanovanje. V tem kazenskem postopku je bil izrečen sklep, da je neprištevna.

V sredo pa je po elektronski pošti prejela sodni sklep za postopek preverjanja ponovnega odločanja glede ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti na katerega se je po večih točkah pritožila.

  • Sodišče ji je protizakonito kar samo določilo zagovornika.
  • Sodišče ji je zavrnilo zahtevo za javno zaslišanje, saj jo želijo zaslišati za zaprtimi vrati, zato Vočko zahteva javno in zakonito zaslišanje.
  • Zahteva izločitev sodnice in predsednice sodišča, ker sodita pristransko in ne upoštevata vseh dokazov.

Sodišče zavrnilo zahtevo za javno zaslišanje ob prisotnosti javnosti
Vočkova je zahtevala, da jo sodišče obvezno zasliši (v kakšnem stanju je njena neprištevnost), in sicer javno in ob prisotnosti javnosti, skladno z Zakonom o kazenskem postopku, z ustavo RS in z njenim 26. členom. “Nihče je nima pravice v dotičnem sodnem postopku zasliševati za zaprtimi vrati in brez prisotnosti javnosti, kaj šele proti njeni volji. Obdolženka izrecno zahteva, da to njeno zaslišanje sodišče zvočno snema in da sodišče dovoli njegovo slikovno snemanje.” Sodišče je v sredo izrecno pisno zavrnilo zahtevo za javno zaslišanje ob prisotnosti javnosti ter jo poučilo, da bosta na tem njenem zaslišanju lahko navzoča zgolj njen zagovornik (nezakonito sodno odrejen po uradni dolžnosti – kar brez obdolženkine vednosti) in državni tožilec.

Sodišče ji je protizakonito kar samo določilo zagovornika
Predsednica Okrajnega sodišča Nataša Kosec ji je v Ljubljani “po uradni dolžnosti” sama določila zagovornika, odvetnika Matjaža Grebenca – “tega ne dovoljuje niti zakonski člen, na osnovi katerega je izdala nezakoniti sodni sklep,” je prepričana Mojca Vočko. V četrtem členu Zakona o kazenskem postopku je razvidno, da je za to pristojno sodišče le v primeru “če si obdolženec v primerih obvezne obrambe iz prejšnjih odstavkov ne vzame zagovornika sam, mu ga predsednik sodišča postavi po uradni dolžnosti za nadaljnji potek kazenskega postopka do pravnomočnosti sodbe”.

“Nikakor pa s tem ne uzakonja in ne dovoljuje tega, da bi sodišče smelo po uradni dolžnosti ‘storilcu’ samovoljno določiti zagovornika brez vednosti ‘storilca’ ali prisilno,” je v pritožbi zapisala novinarka. Zagovornika po uradni dolžnosti pa ji je samovoljno nezakonito določila v zvezi z 2. odstavkom 29. členom KZ, ki pravi: “Ni prišteven storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manj razvitosti.” Čeprav Mojca Vočko nikoli v življenju ni bila neprištevna niti ni storila, česar so jo na krilih uničujoče medijske afere leta 2012 podlo obtožili. To sta potrdila tudi dva sodna psihiatra, ki sta dejala, da ne kaže nobenih znakov duševne bolezni. Ta isti odvetnik, ki do danes z Mojco Vočko sploh stika ni navezal, naj bi jo včeraj zastopal v postopku ponovnega odločanje glede zdravljenja.

Obtožili so jo neprištevnosti v času, ko je dokazala korupcijo v Unicefu 
Psihiatrinja prof. dr. Marga Kocmur in psiholog dr. Janez Mlakar sta za Vočkovo sprejela povsem nesprejemljiv zaključek v smislu, da naj bi bile pri njej podane patološke oziroma shizofrenske motnje in stališče, da bi se morala redno ambulantno zdraviti na prostosti, je dejal Zoran Korenčan, Vočkin zagovornik. Torej za ta čas, ko je kot novinarka Televizije Slovenija naredila in objavila (Tednik, Odmevi, Dnevnik) učinkovita in odmevna preiskovalno-novinarska dela ter med drugim novinarsko dokazala korupcijo v Unicefu Slovenija: ”v postopku ponovnega odločanja glede trajanja ali spreminjanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti” – zaradi nezakonito sodno pribite izmišljene neprištevnosti, ki se v resnici nikoli ni zgodila in je v resnici pri obdolženki Mojci Vočko nikoli nihče ni ne zaznal ne ugotovil.

Mojca Vočko je v pritožbi dejala “da je morala pri Janezu Mlakarju, upokojenem kliničnem psihologu iz partijskega režima, reševati nedovoljene in nezakonite psihološke teste MMPI-201, ki so nezakonita predpotopna različica ameriških MMPI-testov iz leta 1942 (zadnja različica leta 1986), nihče v Sloveniji pa je ne bi smel uporabljati, saj to sploh niso legalni psihološki testi ali kliničnopsihološki instrumenti, kaj šele licencirani. To je med drugim kaznivo dejanje, ki ga je sodnica Nina Kodra Balantič dovolila, prikrivala in ignorirala”.

Drugi psihiatri niso ugotovili nikakršnih znakov duševnih bolezni
“Dvomi v strokovnost postopanja izvedencev dr. Mlakarja in dr. Kocmurjeve obstajajo iz razloga iz razloga, ker obstojijo tudi druga mnenja sodnih izvedencev iz istega časovnega obdobje, iz katerih izhaja, da ustavna pritožnica ne izkazuje nikakršnih znakov duševne subnormalnosti niti duševne bolezni (mnenje primarija Dušana Žagarja, dr.med.) in da pri ustavni pritožnici ni zaznati duševnih bolezni, da gre za intelektualno dobro opremljeno osebo in da pri njej ni zaznati hetero- ali avtoagresivnih tendenc (mnenje Marije Močnik Bučar, dr. med. spec. psihiatrije)”, je v izredni ustavni pritožbi  leta 2015 napisal Zoran Korenčan.

“Ob opisanem stanju stvari je seveda popolnoma jasno, da bi bilo ob kontradiktornih mnenjih vsaj štirih sodnih izvedencev nedvomno potrebno pridobiti dokumente, ki sta jih kot podlago za svoje stališče v sodnem postopku uporabila dr. Mlakar in dr. Kocmurjeva, saj je za odločitev o duševnem stanju ustavne pritožnice potrebno preveriti, na podlagi kakšnih dokumentov in rezultatov testov sta navedena prišla do svojih zaključkov.” je še zapisal.

Rezultate testov, na podlagi katerih so ugotovili njeno neprištevnost, ne želijo predložiti sodišču
Dr. Mlakar in dr. Kocmurjeva dokumentov, ki jih je zahtevala obramba Mojce Vočko, nista hotela sodišču predložiti, kljub večkratnim zahtevam. Šele na podlagi vpogleda v teste, ki jih je opravila Vočko pri njiju, bi bilo možno preveriti, ali sta mnenji dr. Kocmur in dr. Mlakarja neodvisni, pravilni in strokovni. 

Vabilo na narok.

Dokazi, ki jih je sodišče uporabilo, so pridobljeni na nezakonit način
V zvezi z zahtevo za izločitev sodnice se je obramba sklicevala tudi na to, da se je sodnica seznanila z nedovoljenimi dokazi, fotografijami, ki se nahajajo v sodnem spisu in ki so bile pridobljene na nezakonit način, s fotografiranjem stanovanja v času, ko Vočko ni bila prisotna in ko seveda ni dala nikakršne privolitve v takšno fotografiranje. Podlaga za izločitev sodnika, ki se seznani z nedovoljenimi dokazi oz. dokazi, ki jih je potrebno izločiti, je določba 2. alineje 2. odstavka 39. čl. Zakona o kazenskem postopku.

“Problem Republike Slovenije ni le katastrofalno sodstvo in krivosodje, temveč tudi sistematične, grozljive, verižne, vsakodnevne zlorabe psihiatrije, pri čemer umazano delo opravljajo preverjeni, zvesti, vdani, ‘izkušeni’ psihiatrični kadri, tudi z najvišjimi nazivi. V tej sivi ali temni coni se obračajo lepi ali veliki denarci, psihiatričnim izvedenskim spakam pa sodišča kar sama priskrbijo (lahkotno) delo z zagotovljenim lepim plačilom” je v pritožbi še dejala in vabilo na postopek preverjanja ponovnega odločanja glede trajanja in spreminjanja varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja na prostosti odklonila zaradi zdravstvenih težav ter prosila za preložitev naroka z zaslišanjem.

 A.G.