fbpx

Pristranska obravnava Društva novinarjev Slovenije resno ogroža novinarsko svobodo

Foto: Necenzurirano

Jože Biščak, odgovorni urednik revije Demokracija, je glede samih tožb novinarjev poudaril, da če slednji kritizirajo, se morajo pač navaditi tudi na to, da doživijo povratno kritiko. Tudi v obliki tožbe, ki je povsem legitimno sredstvo zasebnika za zaščito njegovih interesov in integritete – pa naj gre za Roka Snežiča ali koga drugega. “Poleg tega gre za zasebnika, ki toži zasebnike (novinarje zasebnega medija). Če pa mislijo, da so pri blogu nedotakljivi, potem pač živijo v vzporednem svetu, daleč od realnosti. Enako velja za Društvo novinarjev Slovenije (DNS),” je še izpostavil. Je pa dovolj povedno tudi to, da se DNS oglaša samo takrat, ko so kritik in tožb deležni levo (progresivno) usmerjeni novinarji. Ko se kaj takega zgodi desno usmerjenim, so tiho.

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) ima očitno spomin zlate ribice, ko navajajo, da je šlo v primeru tožb Roka Snežica zoper novinarje bloga Necenzurirano “za prvi domači primer pojava, ki ga v tujini poznajo kot SLAPP (Strategic Lawsuit Against Public Participation)”, je komentiral odgovorni urednik revije Demokracija. “V začetku devetdesetih let, ko smo na Delu novinarji in uredniki Danilo Slivnik, Vinko Vasle, Igor Guzelj, Vesna R. Marinčič in jaz poročali o aferi Hit, smo prejeli na desetine tožb. Šlo je za serijsko vlaganje tožb primorskega igralniškega podjetja,” je pojasnil Jože Biščak in dodal, da se spominja, bilo je jeseni 1994, ko je o aferi v Delu objavil pet nadaljevanj. Prav za vsak članek iz te serije je prejel tožbo. In kaj je takrat naredilo Društvo novinarjev Slovenije? “Ne samo, da je bilo tiho, takratni predsednik DNS Marjan Sedmak je hodil po Delu in tulil, da nas morajo vse pozapreti. Zaradi takega odnosa smo izstopili iz DNS,” je povedal in pripomnil, da torej DNS laže, da gre za prvi primer SLAPP ali pa, tudi to je možno, res ne ve. Biščak je sicer mnenja, da gre verjetno le za sprenevedanje, saj se DNS oglaša samo takrat, ko so kritik in tožb deležni levo (progresivno) usmerjeni novinarji. Ko se kaj takega zgodi desno usmerjenim, so tiho.

“V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ostro obsojamo nove pritiske, ki jih na novinarje portala necenzurirano.si izvaja Rok Snežič,” so zapisali v DNS in pojasnili, da je  Snežič lani proti trem novinarjem vložil 39 tožb zaradi člankov o njegovih poslih in vlogi pri posojilu, ki ga je leta 2017 v Bosni in Hercegovini najela stranka SDS. Po njihovem (strokovnem?) mnenju je šlo za prvi domači primer pojava, ki ga v tujini poznajo kot SLAPP (Strategic Lawsuit Against Public Participation). Po njihovih besedah naj bi torej šlo za serijske tožbe, katerih namen je utišanje in nadlegovanje kritikov, saj jih tožniki prisilijo v izrabo finančnih, časovnih in drugih virov za obrambo pred neutemeljenimi tožbami. Takšne tožbe so namenjene ustrahovanju tistih, ki si upajo kritično poročati, in finančnemu izčrpavanju medija, ki lahko za obrambo pred neutemeljenimi tožbami porabi leta in tisoče evrov, so še pojasnili. Mimogrede naj omenimo tu še zanimiv podatek, da je Primož Cirman, novinar portala necenzurirano.si, tudi podpredsednik in član upravnega odbora DNS.

Vir: novinar.com

Snežič je novinarje portala zaradi suma več kaznivih dejanj in davčnih nepravilnosti prijavil na NPU in FURS
“Pritiski na portal necenzurirano.si pa se še stopnjujejo. Snežič je namreč novinarje portala zaradi suma več kaznivih dejanj in davčnih nepravilnosti prijavil Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in Finančni upravi RS (FURS). Pri tem jim očita, da naj bi poslovali nelegalno, se financirali z denarjem sumljivega izvora, prejemali plačila v gotovini in druge domnevne nepravilnosti, pri čemer gre po navedbah novinarjev za lažnive obtožbe in popolne konstrukte, ki nimajo podlage v dejstvih,” so tudi zapisali na portalu DNS in dodali, da znova poudarjajo, da ne želijo tistim, ki so v novinarskih prispevkih prizadeti, odrekati legitimne pravice, da z vsemi zakonitimi sredstvi branijo svoje dobro ime, a opozarjajo, da gre v tem primeru za novo, še hujšo obliko pritiska. Pritiske naj bi sedaj spremljajo tudi javno zmerjanje na “propagandnih portalih” iz kroga oblasti. Cilj takšnega pritiska je, seveda po njihovem mnenju, zatreti vse kritične medije in druge glasove v družbi.  “Takšno kontinuirano stopnjevanje pritiskov na novinarje ogroža medijsko svobodo,” so poudarili – no, pa smo spet pri svobodi. Če laži nekega medija ogrožajo svobodo nekega posameznika, je “medijska svoboda” tu seveda zelo vprašljiva – ta namreč ne pomeni, da lahko novinarji napišejo karkoli jim v nekem trenutku pade na pamet. Sicer pa – bomo videli, kaj bosta ugotovila NPU in Furs.

Vir: pozareport.si

S strateškimi tožbami so se že prej spravljali tudi na druge, ki DNS-ja ne zanimajo
A v tej zgodbi je enako kot portal Necenzurirano problematičen tudi DNS, ki problematizira zgolj tiso kar jim paše oziroma kar sodi v njihovo agendo, medtem ko se nikoli niso spotaknili ob tožbe s katerimi so se na primer množično spravljali na novinarja Bojana Požarja. Slednjega je že pred leti Miro Senica tožil kar devetkrat zaporedoma – kar ni nič drugega kot serija strateških tožb, na kar opozarja tudi Požar. Takrat so bili v DNS-ju, po besedah Požarja, tiho kot riti – določene novinarje se namreč lahko toži, spet drugi pa so nedotakljivi. S strateškimi tožbami oziroma ovadbami pa se v Sloveniji ne spravlja le na novinarje – spomnimo se lahko tudi na nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki ga je doletelo kar 24 ovadb, ki so jih sčasoma morali sicer vse ovreči, a škoda je bila seveda že storjena. Tudi v njegovem primeru se ni oglašal DNS ali kakšno podobno društvo, ki naj bi se borilo za pravice oziroma za določene vrednote. Mimogrede, tudi Senica je izgubil vseh devet tožb proti Požarju.

Nov dan, nove laži
Portal Necenzurirano je dan seveda začel z novim člankom na to temo, s prodornim naslovom “Kako nas želijo Snežič in prijatelji uničiti”. Slovenija po besedah portala postaja Srbija ali Rusija. “Svetovalec in prijatelj predsednika vlade (Snežič, op.), ki je v mednarodni preiskavi zaradi sumov pranja denarja, nas z izmišljenimi obtožbami in konstrukti ovaja policiji in finančni upravi. Objavo te novice na portalu iz kroga vladajoče stranke deli sam premier,” so pompozno napisali na portalu, ki je pravzaprav nastal zgolj zaradi tega istega premierja, kot še eno sredstvo za napade nanj.

Portal Necenzurirano je tudi zapisal, da jih Snežič želi uničiti zato, ker so v zadnjih letih poročali o njegovih poslih. Snežič naj bi jih tako na različnih “propagandnih portalih” obtoževal, da so lažnivci in davčni mahinatorji. Snežič pa v svojem boju proti necenzurirano.si seveda ni sam – na njegovi strani je oblast, piše dotični portal. In to oblast, ki je Slovensko tiskovno agencijo (STA) “zaradi osebnih kapric njenega voditelja pripeljala na rob stečaja” – kar se je v zadnjih dneh le še potrdilo za neresnično, saj je novi direktor Igor Kadunc zadeve uredil že takoj po svojem prihodu na direktorski položaj. Težava je bila več kot očitno v Bojanu Veselinoviču in ne v oblasti. Necenzurirano se v svojem članku predstavi kot absolutna žrtev “tovarne zlobe”, kamor seveda sodi tudi Nova24TV.

Pravzaprav želi dotična trojica prikazati, da se na njih spravlja kar celotni državni aparat in vse možne institucije, medtem ko so oni le novinarji, ki se borijo za resnico, brez kakršnega koli naglavnega greha. “Snežič in vsi ostali vedo, da o nas pišejo popolne konstrukte,” je še zapisal portal necenzurirano.si, ki je med drugim pravzaprav ustvaril non-paper, ki v resnici sploh ne obstaja – da ostalih konstruktov niti ne omenjamo. Predstavijo se v vlogi žrtve, kot novinarji oziroma medij, ki ga bo “tovarna zlobe” ravnokar vsaj finančno uničila, ob tem pa pozabijo omeniti, da so del imperija Martina Odlazka, ki ima v rokah če ne kar večino slovenskih medijev. Precej prozorno, če nič drugega.

Medijski linč je očitno modus operandi Cirmana, Vukovićeve in Modica
Davčni strokovnjak in sedanji generalni direktor Fursa Ivan Simič je sicer že leta 2017 objavil članek z naslovom “Davčno planiranje novinarjev”, v katerem je predstavil nenavadno poslovanje štirih novinarjev – šlo je za Suzano Rankov, Vesno Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica. Že takrat je Simič tudi zapisal: “Prav tako je neresnična trditev, da so novinarji že dobro desetletje deležni serijskih blatenj, ki segajo na osebno raven, napadov, različnih groženj o “uničenju”, neuspešnih sodnih in kazenskih pregonov. Resnica je, da so vsi moji zapisi le reakcija na njihove zapise o meni in da so novinarji, takrat Dnevnika, marca 2007, ko sem bil direktor Dursa, začeli z medijskim linčem mene osebno in to z izmišljeno zgodbo, kar je dokazano čez pet ali šest let. Čeprav danes vedo, da nisem storil nič narobe, kar sta potrdila tako tožilstvo kot sodišče, nikoli niso objavili, kakšen je bil zaključek.” Ta odstavek priča o tem, da je to kar se dogaja sedaj, ustaljena praksa, modus operandi omenjenih novinarjev – na necenzurirano.si ustvarjajo resnico namreč ravno Cirman, Modic in Vukovićeva. Za osvežitev spomina, je Simičevo pisanje o tej zadevi dostopno tudi tukaj.

“Ko stopiš mački na rep, prične cviliti. Če je nekdo čist pred zakonom ne politizira zadeve, ampak pusti organom, da delo razčistijo. Pri teh kvazi novinarjih ni tako, da dvigujejo vse novinarske institucije, da politizirajo podane prijave proti njim. Imeli bodo možnost dokazati svojo nedolžnost v temeljitih postopkih,” je za Prava.si komentiral Snežič. Kot smo že zapisali, je Primož Cirman, zanimivo, tudi podpredsednik in član upravnega odbora DNS, bil pa je tudi član nadzornega sveta v Dnevniku Bojana Petana. Portal Prava.si je še spomnil, da za omenjeno trojko novinarjev stoji Borut Jamnik, ki je še vedno vladar državnega premoženja. Pred kratkim pa je Požar pisal o tem, da je Vukovićeva vsem v uredništvu Dnevnika razlagala, naj se Jamnika in Mirka Bandlja ne lotevajo, saj naj bi bila oba njena ključna vira – kar pojasni marsikaj.

Da se omenjeni novinarji lotevajo političnih umorov, je zapisal (in občutil) tudi Korsika
O dogajanju na Dnevniku, valilnici “policajnovinarstva”, pa je že pred leti pisal tudi publicist Bojan Korsika – članek najdemo na Požareportu in Reporterju, Cirman, takrat še novinar Dnevnika,  je namreč Korsiko v članku “Obtožnica proti Igorju Bavčarju in Bošku Šrotu visi v zraku” navedel kot obdolženca v tem procesu. “Šele, ko sem zahteval popravek od časopisa, saj seveda nisem v nobenem sodnem procesu, se mi je osebno opravičil,” je zapisal Koriska ter nato pojasnil, da se je, ko je v Google odtipkal svoj priimek in priimek novinarja, vsul val tekstov kjer je sam nastopal kot oseba, ki bi jo bilo treba že zdavnaj “ubiti” oziroma tako ali drugače eliminirati. Korsika je med drugim tudi izpostavil sporno delovanje, češ da se Dnevnik in njegovi najbolj “angažirani” novinarji  Cirman, Rankov in Vuković s pomočjo policijskih informacij (“pridobili smo podatke, v podatkih je bilo navedeno” itd.) in virov, ki so blizu neke politične opcije, lotevajo “političnih umorov”, ne pa kritičnega pisanja.

Sara Bertoncelj