Evropska komisija je izdala jesensko poročilo, v katerem ocenjujejo, da se Evropa uspešno pobira po recesiji zaradi koronavirusa. Dobre napovedi kažejo tudi Sloveniji, ki naj bi letos zabeležila kar 6,4-odstotno rast BDP. Rast slednjega se bo v prihodnjih letih nekoliko umirila in bo naslednje leto približno 4,2-odstotna, leta 2023 pa 3,5-odstotna, kar bo vplivalo na znižanje javnega dolga na 76 odstotkov BDP do leta 2023.
Evropska komisija je izdala poročilo, v katerem ugotavlja, da se gospodarstvo v EU po recesiji, zaradi pandemije covida-19, pobira hitreje od pričakovanega. Poraba gospodinjstev se je močno izboljšala zaradi postopne ukinitve omejevalnih ukrepov. Zasebna potrošnja je v EU zrasla za 3,3 odstotka v drugem kvartalu leta 2021 (3,5 odstotka v evro območju).
Gospodarsko okrevanje je bilo široko, največ pa je k rasti BDP vplivalo domače povpraševanje v posamezni državi. Jesenski podatki nakazujejo, da je domače povpraševanje pozitivno vplivalo k 2-odstotni rasti BDP (2,1 odstotka v evrskem območju). Na gospodarsko rast pa je v veliki meri vplivala dobra turistična sezona, kar je državam EU pomagalo zapolniti vrzel zaradi okrevanja gospodarstva. Tveganja za gospodarstvo v prihodnosti bodo predvsem na področju globalnih dobavnih verig, cen energije in pandemije.
Kljub tem naraščajočim oviram naj bi se gospodarstvo v EU v preostalem delu leta še naprej širilo in doseglo 5,0-odstotno stopnjo rasti za celotno leto 2021, kar je višje od pričakovanega v prejšnji poletni napovedi. Glede tveganj pa so prepričani, da se bodo zmanjšala ozka grla pri oskrbi, cene energentov pa bodo upadle. V letošnjem letu bodo v EU najvišjo gospodarsko rast dosegle Irska (14,6 odstotka), Estonija (devet odstotkov), Hrvaška (8,1 odstotka) in Madžarska (7,4 odstotka). V letu 2022 se bo gospodarska rast nekoliko umirila, pri čemer bo Malta s 6,2-odstotno rastjo BDP prišla na vrh lestvice.
EK pričakuje, da bo gospodarsko rast podprlo izboljševanje situacije na trgu dela, visoki prihranki, ugodni pogoji financiranja in popolna uporaba Sklada za oživitev in odpornost (RRF). Tako naj bi se gospodarska aktivnost v EU leta 2022 povečala za 4,3 odstotka (enako kot v evrskem območju), nato pa se bo leta 2023 upočasnila na 2,5 odstotka (2,4 odstotka v evrskem območju).
Dobre napovedi veljajo tudi za Slovenijo
Po jesenski napovedi Komisije bo Slovenija imela letos visoko, 6,4-odstotno rast BDP, že jeseni pa smo dosegli predkrizno raven. Gospodarska rast v Sloveniji bo po napovedi komisije letos sicer občutno večja od povprečja v območju evra in EU, kjer naj bi bila petodstotna, v prihodnjem letu pa bo blizu povprečja območja evra in EU, kjer bo rast po napovedih 4,2-odstotna. Za leto 2023 komisija Sloveniji napoveduje 3,5-odstotno rast, kar je za 1,1 odstotne točke več, kot je napovedana rast v območju evra.
Inflacija v EU je na najvišji ravni v zadnjih desetih letih. Sloveniji Komisija za letos napoveduje 1,7-odstotno inflacijo, naslednje leto 2,1-odstotno, v letu 2023 pa 1,7-odstotno. Območje evra naj bi v omenjenih letih beležilo 2,4-odstotno, 2.2-odstotno in 1,4-odstotno inflacijo, kar pomeni, da bo inflacija v Sloveniji nekoliko nižja od povprečja EU.
Tudi brezposelnost bo nižja od povprečja EU
Slovenija bo po napovedih letos beležila 4,6-odstotno brezposelnost, ki se bo v prihodnjih dveh letih še nekoliko znižala, in sicer na 4,5 odstotka in na 4,4 odstotka. To je manj kot v povprečju v območju evra, kjer bo brezposelnost letos 7,9-odstotna, v letu 2023 pa 7,3-odstotna. Najnižjo brezposelnost bodo zabeležile Češka (4,6 odstotka), Poljska (3,3 odstotka), Nizozemska (3,5 odstotka) in Nemčija (3,6 odstotka). Najvišjo brezposelnost bosta zabeležili Španija in Grčija (približno 15 odstotkov).
Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo po napovedih letos znašal 7,2 odstotka BDP, v prihodnjih dveh letih pa 5,2 odstotka in 4,4 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj je večji od povprečja v EU, kjer bo letos znašal 6,6 odstotka, v prihodnjem letu 3,6 odstotka, v letu 2023 pa 2,3 odstotka. Nobena država v evro območju ali v EU letos ne bo zabeležila javnofinančnega presežka.
Oživitev gospodarstva bo pozitivno pripomoglo k zmanjševanju javnega dolga
Javni dolg v EU, ki bi v običajnih razmerah moral biti pod mejo 60 odstotkov BDP, bo v triletnem obdobju, ki ga pokriva napoved, tako v območju evra kot v EU znatno višji, okoli 90 odstotkov BDP. V Sloveniji bo znatno nižji od povprečja v območju evra, in sicer naj bi letos znašal 77,7 odstotka BDP, v prihodnjih dveh letih pa 76,4 odstotka in 76 odstotkov BDP.
Sara Kovač