Sovražni govor je politična floskula aktualne vlade

Datum:

Kot smo že poročali je zloglasni strateški svet za preganjanje sovražnega govora na povabilo predsednika vlade Roberta Goloba ponujen nikomur drugemu kot Niki Kovač, divji in otročji politično pristranski aktivistki, močno povezani s koalicijsko stranko Levica. Novica o imenovanju še danes odmeva v slovenski javnosti – celo nekateri levičarji zmajujejo z glavo, medtem ko je večina sredinskih in desno-sredinskih spremljevalcev dogajanja prepričanih, da gre za vladno požegnani urad za preganjanje (ideoloških) čarovnic. 

Dr. Boštjan M. Zupančič, sicer bivši ustavni sodnik in bivši sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, je izpostavil zanimivo pravno dilemo, da definicije sovražnega govora v pravnem smislu sploh ni. “Ponavljam: “Sovražni govor” je politična floskula! “Sovražni govor” pravno ne obstaja: 11. čl. Konvencije in 11. čl. Ustave in 297. čl. KZ. Pravna doktrina izvira iz precedensa https://supreme.justia.com/cases/federal/us/395/444/ “Clear and present danger”. To sem sam lansiral na ESČP in vem, o čem govorim!”

Kaj je sovražni govor?

Gre za legalistično vprašanje, kako “preganjati” nekaj, kar nima pravne definicije. Preganjanje dejanja z ohlapno definicijo lahko hitro vodi v pogrome, še posebej če za takšno institucijo stoji izvršilna veja oblasti in njeni zvesti politični sopotniki, ki nikoli niso skrivali svoje divje politične pristranskosti. Slovenski kazenski zakonik v 297. členu v skladu z doktrino “clear and present danger”, ki jo omenja Zupančič, že ureja vprašanje govora, ki bi lahko povzročil nevarnost za posameznika ali družbo, in sicer:

(1) Kdor izziva ali razpihuje narodnostno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost ali širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava ali zagovarja genocid, se kaznuje z zaporom do dveh let.

(2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, s sramotitvijo narodnostnih, etničnih ali verskih simbolov, s poškodovanjem tujih stvari, z oskrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.

(3) Material in predmeti, ki nosijo sporočila iz prvega odstavka tega člena, kot tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.

Se pravi, gre izključno za primere, kjer grozi neposredna konkretizirana nevarnost, ki se jo da tudi dokazati (beri: “Ubil te bom, ko si na poti v službo”). Spomnimo, da je pred kratkim državni tožilec zavrgel primer, ko so zdravniki prijavili pacienta, ki je grozil, “da bo vsem polomil noge”, ker dejanje ni bilo konkretizirano (komu, kdaj, kako?!). Tožilčeva logika je seveda sprevržena, saj gre vendarle za resnično grožnjo (za razliko od fikcije sovražnega govora), a vendarle je jasno videti, kako zelo se pravosodje drži načela neposredne in konkretizirane nevarnosti.

Zloglasni 133. člen KZ SFRJ je bil jasen pokazatelj, kaj se zgodi, če se to načelo ne upošteva.

Koga bo preganjala Kovačeva?

Bivši premier in prvak opozicije Janez Janša pa je izpostavil še eno težavo, o kateri smo poročali že včeraj. Kako bo Nika Kovač, vnukinja komunističnega cenzorja, preganjala “sovražni govor”, če je sama dobra prijateljica ljudi, ki so v preteklosti (tudi po kazenski definiciji) grozili ljudem in jih žalili. Včeraj smo izpostavili njenega ideološkega sopotnika in kolega sindikalista Dejana Jefima, ki je v prejšnjem mandatu z nasiljem grozil celo dvema ministroma Nove Slovenije.

Janša je izpostavil, da je v posmeh vsem v strateški svet za sovražni govor postavljen penolog Dragan Petrovec, ki je Janševe podpornike pred sodiščem označil za drhal. Posebna oblika hinavščine pa je dejstvo, da je pred 10 leti – takrat 20-letna nadobudna aktivistka Nika Kovač – tudi sama brutalno žalila po Facebooku. Na našem portalu smo že večkrat pokazali, kako je za domače in tuje publikacije brezsramno lagala.

Kaj želi Golob?

Videti je, da Golob z imenovanjem Kovačeve in Petrovca ne le sporoča, da gre za njegov zasebni Sturm Abteilung, ampak želi desnico in sredino ponižati, češ “kaj nam pa morete, naredim lahko, kar hočem”.  Podobno kot župan Zoran Janković, ki lahko pred volitvami za župana suvereno proglasi Milorada Dodika in Aleksandra Vučića za najboljša politika za župana. A Golob seveda dela račune brez krčmarja. Slovenija ni Ljubljana, on pa tudi ni Janković.

Andrej Žitnik

Sorodno

Zadnji prispevki

Korupcija na korupcijo – Golobova vlada

Golobovo vlado vse od nastopa spremljajo korupcijske afere. Sodna...

Cene, ki jih plačujemo za tečaje slovenščine za migrante, so vrtoglave

Množične migracije so za Slovenijo vedno večja težava pod...

Rusija dve leti po napadu na Ukrajino

Ruska invazija na Ukrajino ni spremenila le sveta, temveč...

Podoba vladajočih se v Bruslju na ogled postavi

Peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na...