Težko pričakovana oddaja Intervju z voditeljem dr. Jožetom Možino in človekom, ki je pokazal, da je mogoče stopiti skupaj in biti enoten, ko je to potrebno, Pavlom Ruparjem. Z voditeljem sta v oddaji spregovorila o Ruparjevih začetkih v političnih vodah, preprekah, s katerimi se je na svoji poti soočil, in kaj ga je poleg hude bolezni pripravilo do tega, da se ponovno javno izpostavi. Ruparja žene volja in želja po pomoči ljudem, na katere je vlada pozabila, čeprav je bila “Slovenija zgrajena iz njihovih rok”.
“Zadovoljen sem tukaj, da pokažem tudi drugim drugo pot, da nikoli ne smejo obupati, da takrat, ko je človek na tleh, se je treba zbrati, premisliti, priznati svoje napake, narediti načrte in jih peljati do cilja, ki smo jih zastavili. Upam in želim, da bodo ljudje prepoznali, da obstajajo poti v življenju, ki jih je treba prehodit, vedno obstaja druga pot, ki vas pripelje nazaj na prvo do boljšega življenja”, je uvodoma povedal pobudnik iniciative Glas upokojencev in ustanovitelj Društva 1. oktober Pavel Rupar v oddaji Intervju na RTVS.
Pavel Rupar je bil v širšo javnost izstreljen leta 1996, po volitvah, na katerih je pomladna opcija po številu glasov zmagala, ni pa mogla sestaviti vlade. Vlagali so se silni napori, da LDS nabavi poslanca, da zagotovi prestop, in prva tarča je bil prav Rupar, ki je bil pred tem župan Tržiča. Rupar je pojasnil takratno situacijo, ko je do njega prišel član LDS Igor Šimenc in mu predlagali sodelovanje, “boš na vseh straneh, bodoči predsednik, vse sorte so mi obljubljali“, je dejal Rupar, ki se je takrat odločil, da zaradi svoje varnosti vse to posname, prišel pa je tudi trenutek, ko je moral tudi druge opozoriti, da so morebitne tarče, “šli so po sistemu izseljevanja, zakreditiranosti, osebnih nagnjenj, nikoli ne bom pozabil trenutka, ko je do mene prišel cenjeni Jože Zagožen in me opozoril, da od tistega trenutka nikoli ne bom varen pred UDBO”, se spominja Rupar. Sprva so se zdele le besede, kmalu pa je ugotovil, da je situacija resna, ko se je sprožila vrsta afer, zaradi katerih je bil na sodišču tudi obsojen.
“Počasi, z upanjem in z neko lučjo na koncu predora vendarle ljudje sledijo, spoznavajo, da je nenehno sovraštvo in očitanje, kdo je boljši in kdo slabši, počasi je tega dovolj, moj pristop je zdaj drugačen, nihče mi ni tuj, cenim tako Goloba kot Janšo, rad bi ju pa združil,” je zatrdil Rupar, ki lepo prihodnost vidi le v združevanju slovenskega naroda in enotnosti. Voditelj Možina je nato navedel dejstvo, da mu marsikdo ne zaupa, češ, da je “volk v ovčji preobleki”, sploh glede na dejstvo, da je bil v preteklosti pravnomočno obsojen. Rupar se zaveda, da obstajajo skeptiki, vendar pojasni, da ni bil obsojen zaradi korupcije, da pa je v zaporu spoznal, da je storil veliko napak, vendar je našel svetlo točko – svoja vnuka, ki sta ga gnala dalje, “zapor me je rešil pokojnega življenja, tam sem spoznal, da znam združevati ljudi, različne ljudi”.
Po odkritju bolezni je mislil, da je to konec
Druga velika zadeva, ki je Ruparja na nek način streznila in obdržala na pravi poti, pa je tudi njegova bolezen. Pojasnil je, da je prejel pošto iz društva SVIT, za katero je opozoril, naj tega ljudje ne mečejo proč. Sam je to počel do trenutka, ko ga je nek notranji glas opozoril, naj se udeleži pregleda. Nakar je odšel na pregled, kjer so ugotovili, da ima raka, “v trenutku sem se sesul in pomislil, ali je to konec”, vendar se je ob motivaciji mladih zdravnikov odločil, da se bori. Vmes je bilo še nekaj zdravstvenih zapletov, vendar je to rezultiralo v njegovemu borbenem razmišljanju, zaradi katerega se je odločil za naslednje korake in ponovno izpostavljenost v javnosti.
To ni storil zaradi sebe
“Na Facebook sem napisal, “kje ste upokojenci”, in usulo se je 3800 všečkov, deljeno je bilo štiritisočkrat”, poti nazaj ni bilo več“, je pojasnil Rupar, ko je razlagal, kako se je odločil, da postane glas upokojencev. Zadeve se je lotil pravno korektno, prijavil vse shode, pripravil je celotno organizacijo in poskrbel tudi za varnost. Tako je določil datume shoda in februarja je najavil prvega, za katerega tudi sam ni vedel točno, kako se bo vse skupaj izšlo, sploh, ko so nekateri začeli javljati, da jim ne bo uspelo priti. “Napisal sem, da tam ne bom zaradi sebe, nimam pokojnine, ne trudim se zase, če se bom, se bom zaradi vas, vi pa mi pomagajte z udeležbo”, je bil jasen Rupar, ki je bil nad množično udeležbo kasneje tudi sam izredno presenečen, ko je na prvem shodu skoraj 20 tisoč ljudi, je zajokal, “cilj je, da upokojenci pridejo do dostojnega življenja in to sem tudi večkrat povedal”, je dejal.
Voditelj je nato omenil, da se je Jaša Jenull pred protesti dogovarjal z Levico, in Ruparja vprašal, ali se je tudi sam pred protesti slišal z Janezom Janšo, kot mu očitajo. “Jaz Janeza zelo cenim, mislim pa, da sem v življenju veliko doživel in prehodil tako pot, da kakšnih konzultacij ne potrebujem, vse, kar je bilo, sem speljal sam”, je pojasnil in dodal, da se posvetuje, vendar z ljudmi, ki živijo to težko življenje, in pokazal pisma ljudi, ki jih je prejel v tem času. Najbolj fascinantno pri teh pismih je to, da so mnoga tudi od migrantov iz bivših republik Jugoslavije.
Največja demagogija je tista, ko ljudem daš upanje, storiš pa nič
Kar je prav tako zanimivo, je dejstvo, da do Ruparja na shodih v največjem številu pridejo volivci Gibanja Svoboda in mu priznajo, da so se zmotili in da so bili zavedeni. Rupar jih je prav tako sprejel odprtih rok, saj razume, da ljudje storijo napake, da pa je prav, da ljudje prepoznajo svoje napake in so pripravljeni na drugo, srednjo pot. “Ta pot ni politična, je pot pomoči,” je jasen Rupar, ki doda, da so organizirali tudi mrežo za pomoč starejšim, kjer pomagajo mlajši. Ruparju očitajo, da obljublja veliko. Voditelj ob tem omeni predsednika ZDUS Janeza Sušnika, ki mu prav tako očita demagogijo, češ, da gre za neuresničljive obljube. Rupar odgovarja: “Največja demagogija je tista demogogija, ki ljudi napaja z nekim entuziazmom in upanjem, naredi pa nič. Jaz dajem izhodišča, želimo si pogovora, vendar se ne želijo pogovarjati. Dosegli smo, da se usedejo tisti, ki so ključni za doseganje cilja. Meni je strašanski uspeh akcija okoli plačevanja dopolnilnega zavarovanja,” je dejal Rupar in pojasnil, da ga je vlada s tem prehitela, ni pa mu jasno, zakaj vlada z njim tekmuje, tako se zdi.
Rupar: Jaz tega ne delam
Medijska percepcija je del političnega boja, je dejal Možina, pri čemer pove, da Ruparju očitajo sovražni govor in seksizem, precej prahu je dvignila situacija s Tanjo Fajon. To ni moje delo, Musarjeva mi je takrat napisala grozilno pismo, kaj mi bodo storili, če se ne bom opravičil. To ni bil moj profil, obstajata dva lažna profila, ki pišeta, potem pa to pripisujejo meni. To je mogoče preveriti,” je pojasnil Rupar in dodal, da so mu to pripisali, ker so to potrebovali iz političnih razlogov. Pojasnil je tudi, da to ni njegov način in da tega ne počne, velikokrat piše zgodbe, vsak, ki pogleda njegov profil, lahko sam vidi, na kakšen način komunicira prek socialnih omrežjih. Možina tukaj omeni tudi dvoličnost medijev in primer Svetlane Makarovič, ki jih kljub sovražnemu govoru v Cankarjevem domu ploskajo, medtem ko nekatere ostale zaradi preteklosti kritizirajo. Rupar je kritičen do vedenja in obravnavanja nekaterih medijev.
Rupar je bil versko vzgojen, za to je hvaležen svojim staršem. Vero je vzel kot neko obvezo, vendar se je njegova vera popolnoma okrepila po tem, ko je izvedel, da ima raka. “Na shodih molim potiho, pozval sem tudi brate muslimane, naj molijo potiho molitev, podobno naši”. “Pridite posnet, kako 30 tisoč ljudi poje Zdravljico, kako to odmeva, to se sliši po celem svetu, ponos, jaz sem Slovenec”, je s ponosom pozval Rupar, ki je dodal, da je pomembno, da se vse dogaja na podlagi spoštovanja in kulture. Rupar napoveduje ustanovitev stranke, da bi si zagotovili, da upokojence v prihodnosti slišijo tudi v parlamentu, prepričan je, da si ljudje za svoje delo zaslužijo polne in dostojne pokojnine, “vse je zgrajeno iz teh rok, danes pa so pozabljeni”.
Naslednji shod bo potekal v sredo 19. aprila 2023, ob 17. uri na Trgu republike v Ljubljani. Tokrat se bo shodu pridružila tudi Slovenska demokratska stranka in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.
Ana Horvat