fbpx

Podatki OECD ne lažejo: Levica je iz Slovenije naredila davčno povsem nekonkurenčno državo, sedaj bi zavirala spremembe v korist gospodarstva in ljudi

Fotografija je simbolična (Foto: STA)

V ponedeljek, 25. oktobra 2021 je Državni zbor nadaljeval z obravnavo predloga novele zakona o dohodnini, ki prinaša tudi zvišanje splošne olajšave in razbremenitev dohodkov iz kapitala. Koalicija je zadovoljna, opozicija nerga v skrbi za vzdržnost javnih financ, podatki Tax Foundation z indeksa davčne tekmovalnosti za leto 2021 pa na evropski lestvici držav OECD zaseda 25. mesto. Na lestvici je skupaj 37 držav, Slovenija pa se nahaja v skupini manj konkurenčnih. Vlada si želi, da se bo s sprejemom novele zakona o dohodnini to spremenilo.

Državni zbor bo o primernosti predloga novele zakona o dohodnini za nadaljnjo obravnavo odločal v torek, 26. oktobra 2021. Minister za finance Andrej Šircelj je ob tem poudaril, da z zvišanjem splošne olajšave prihodki, ki so nujni za življenje ne bodo več obdavčeni. Po mnenju Širclja “gre za moralno in etično vprašanje, ali država obdavčuje dohodke, ki so nujni za preživetje.”

Tax Foundation je kot šibkosti slovenskega davčnega sistema izpostavil več stvari. Najbolj problematično je dejstvo, da slovenska mreža davčnih dogovorov obsega samo 59 držav. Ravno tako pa je problematična v primerjavi z OECD podpovprečna davčna obravnava vlaganj v nepremičnine. Tudi prednosti, ki jih ima Slovenija se da prešteti na prste ene roke. Izpostaviti gre 19-odstotno davčno stopnjo za podjetja, kar je nižje od povprečja OECD. Ravno tako je 22-odstoten DDV prisoten na vsakem koraku. Dobra stvar pri tem je, da je prisoten na vsakem koraku, ne da znaša 22 odstotkov. Lahko bi bil nižji.

Po novem predlogu bi se splošna olajšava zavezancev za dohodnino do leta 2025 zvišala s trenutnih 3.500 evrov na 7.500 evrov. Profitirali bodo tako tisti z minimalno plačo, kot tudi tisti ki zaslužijo trikratnik povprečne plače piše STA. Po besedah Širclja je do leta 2025 pričakovati, da bo ljudem ostalo med 640 in 1320 evrov več. “Bistvo je, da se bodo povečali neto dohodki ljudi,” je poudaril finančni minister. Novosti so še davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, znižanje dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov s trenutnih 27,5 na 25 odstotkov ter seniorska olajšava v višini 1.500 evrov za starejše od 70 let. Spremembam so v SDS, NSi in SMC naklonjeni.

Več denarja ljudem, manj občinam in državi
Poslanec Marko Pogačnik pa je predstavil stališče poslanske skupine SDS: Na 26. redni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.” Glavni razlog za predlagane spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini sta pomoč gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji Covid-19 ter razbremenitev administrativnih ovir. V Sloveniji se je davčni primež postopoma povečeval vse od leta 2013 dalje, tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo. Obremenitev dela z davki in prispevki je v Sloveniji ena najvišjih v Evropski uniji in celo na svetu. To velja zlasti za delovna mesta višje in visoko usposobljenega kadra, ki imajo plače, ki so povprečno oziroma nekoliko višje od povprečja.

Marko Pogačnik (Foto: SDS)

Visoki davki pomenijo višjo brezposelnost
Zaradi tako visoke obremenitve dela z davki in prispevki je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno, manj produktivno, saj ne more nameniti dovolj denarja za raziskave in razvoj, ki so temelj gospodarske rasti in blaginje vsake države. “Visoka obremenitev dela pa seveda vpliva tudi na višjo brezposelnost. Študije organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD dokazujejo, da je visoka obremenitev dohodka iz dela problematična vsaj iz dveh vidikov: prvi je pritisk na stroške dela in slabšanje mednarodne konkurenčnosti podjetij in s tem države; drugi pa je tveganje za naraščanje sive ekonomije.”

Foto: PIxabay

Višina obremenitev dela vpliva na dohodek, ki ga prejme delavec in zato pomembno vpliva na njegovo zmožnost, da ta dohodek porabi ali prihrani. Bruto plače vključujejo socialne prispevke, ki jih plača delavec, med tem ko se neto plače izračunajo po odbitki teh prispevkov in vseh zneskov dolgovanih državi, kot je dohodnina. V Sloveniji država delavcu, ki uveljavlja zgolj splošno olajšavo v obliki prispevkov in davkov pri minimalni plači, vzame okoli 60 % njegove neto plače, pri povprečni plači pa je ta odstotek okoli 80 %. Pri dvakratniku povprečne plače pa država delavcu vzame kar njegovo celotno neto plačo.

Z nižjimi davki bodo pridobile družine z otroci, ki se prebijajo iz meseca v mesec
“Pri plačah višjih od dvakratnika povprečne plače pa ta odstotek narašča še bolj progresivno. In kaj prinaša sprememba in dopolnitev Zakona o dohodnini, ki ga je v Državni zbor poslala Vlada Republike Slovenije?” S spremembo bodo neobdavčeni naslednji dohodki, do družinske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom in šolskega sklada. Spremembe se obetajo na področju bonitet za osebna vozila na električni pogon. Od leta 2022 bo znašala boniteta za vozila, ki so dana tudi v zasebno rabo in zaposlenim nič.

Družina. (Foto: Pixabay)

Do sedaj velja, da se v davčno osnovo šteje 0,3 % nabavne vrednosti električnega vozila do vrednosti 60 tisoč evrov. Plačilo za poslovno uspešnost, obdavčitev nagrad za poslovno uspešnost je v novem Zakonu o dohodnini spremenjena v smislu, da je manjša od omejitev in manj je pogojev. To bodo najbolj občutili tisti zaposleni, ki imajo povprečno mesečno plačo višjo od povprečne v Sloveniji. Do te višine se dohodnina namreč ne bo obračunala. Davčna olajšava za zaposlovanje. Podjetniki bodo deležni enake obravnave glede davčnih olajšav po spremembi zakona kot pripadajo pravnim osebam.

Davčne olajšave za investicije v digitalni in zeleni prehod
“Davčne olajšave za zaposlovanje se širijo na zaposlovanje oseb v s tako imenovanim deficitarnim poklicem. Višina olajšave za te primere je 45 % plače te osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve.” Davčne olajšave za investicije v digitalni in zeleni prehod. Novo olajšavo po spremembi in dopolnitvi Zakona bo omogočala dodatno znižanje davčne osnove, če bodo podjetniki vlagali v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in okolju prijazne tehnologije. Davčna olajšava za donacije. Davčna olajšava za donacije se zvišuje iz 0,3 odstotka od obdavčljivih prihodkov na 1 odstotek, hkrati se dodaja med dodatne olajšave 0,2 tudi izplačane donacije za športne namene.

Električni avtomobil znamke Tesla. (Foto: Pixabay)

Dohodek iz oddajanja premoženja v najem, dohodek od najemnine bo doživel kar dve spremembi. Najprej gre za znižanje norminiranih odhodkov iz 15 % na 10 %, hkrati pa se občutno zniža tudi davčna stopnja iz 27 na 15 odstotkov. Najemodajalec se bo lahko odločil ali se bo dohodek vštel v letni izračun dohodnine ali bo plačeval enkratni davek. Kapitalski dobički. Dobički iz kapitala se po 15. letih ne bodo več obdavčevali. “Do sedaj je veljalo 20 letno obdobje. Splošna olajšava. Po novem zakonu o dohodnini se bo splošna davčna olajšava za rezidente dvignila postopoma, od 3.500 evrov do 7.500 evrov po letih, ki so razporejene tako, leta 2022 – 4.500 evrov, leta 2023 – 5.500 evrov, leta 2024 – 6.500 evrov in pa leta 2025 – 7.500 evrov.”

V načrtu so posebne olajšave za upokojence in študente
Zakon predvideva tudi novo seniorsko olajšavo. Posebna olajšava bo po novem zakonu o dohodnini za osebe po dopolnjenem 70 letom starosti in sicer v višini 7.500 evrov. Posebne olajšave bodo občutili tudi tisti, ki imajo status dijaka ali študenta in dosegajo dohodke za opravljanje za začasno in občasno delo, olajšava bo priznana v fiksnem znesku 3.500 evrov in se ne bo višala v prihodnjih letih kot velja za splošno. Sprememba se obeta tudi na področju stopnje dohodnine. Dohodninska lestvica bo doživela spremembo z Zakonom o dohodnini 2 in sicer se spreminja stopnja davka v zadnjem najvišjem razredu iz 50 odstotkov na 45 za davčno osnovo nad 72 tisoč evrov. Vrsto sprememb, vrsto olajšav, vrsta razbremenitev.

Če primerjamo s tem na samih plačah kaj se bo poznalo delavcem v žepu. Mesečna plača, če znaša 2 tisoč evrov bo sedanja neto plača znašala 1.300 evrov. Po novi splošni olajšavi in spremembi se naj bi neto plača leta 2022 mesečno povišala za 22 evrov, v letu 2025 pa bi se mesečna plača povečala na približno 86 evrov, kar letno predstavlja več kot tisoč evrov več v žepu zaposlenih. Da so davčne obremenitve v Sloveniji res visoke, do najboljši primer prikaza delavci migranti, ki delajo v Avstriji. “Iz tega je razvidno, da tu ne gre za dvojno obdavčitev, ampak da morajo zaradi višjih davkov v Sloveniji delavci migranti plačati višjo dohodnino.”

Neto plače delavcev bodo višje

In s to spremembo Zakona o dohodnini 2 bo ta sprememba očitna tudi za delavce migrante, ki jim ne bo treba plačevati več tako visokih zneskov. Z davčno razbremenitvijo dohodka iz dela se bodo zvišale tudi neto plače delavcev. Hkrati se bo povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zmanjšala se bo brezposelnost in tudi obseg sive ekonomije. V “Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so obremenitve v Sloveniji previsoke, kar argumentirajo tudi raziskave in primerjalni podatki z drugimi državami Evropske unije”.

Eden izmed ključnih problemov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva so previsoke obremenitve plač. In to se s to spremembo zakona bistveno spreminja. “Sprememba Zakona o dohodnini po prepričanju Slovenske demokratske stranke pomeni premik tako za delojemalce kot za delodajalce. V Slovenski demokratski stranki pričakujemo, da vas bomo v nadaljevanju te razprave prepričali, da predlagano spremembo Zakona o dohodnini podprete in s tem omogočite delavkam in delavcem v Sloveniji višje plače, vendar ne na račun dodatnega obremenjevanja gospodarstva, temveč na račun znižanja davčnih obremenitev.”

Ivan Šokić