Žal smo očitno prišli v Sloveniji do točke, ko morajo pravico do zdravja naših otrok varovati policisti. V ponedeljek zjutraj so se namreč pred nekaterimi osnovnimi šolami protestno zbrali starši, ki nasprotujejo uporabi mask in samotestiranju – ob tem pa z dopisi celo grozijo ravnateljem, učiteljem in vsem drugim, da bodo proti njim vložili ovadbo. Tu je treba opozoriti, da je napeljevanje k vložitvi krive ovadbe kaznivo. V kakšne ljudi vzgajajo nasprotniki ukrepov svoje otroke, kakšne vrednote jim predajajo? V času nastajanja tega članka je zdravnik na Twitterju sporočil, da je v Sloveniji zmanjkalo intenzivnih postelj – nekateri pa še vedno mislijo, da se vse vrti le okoli njih, na ostale se očitno ni vredno ozirati. Mar naši otroci nimajo pravice do zdravega šolskega okolja? Kaj se bo moralo zgoditi, da se bo končala ta izprijena tiranija narcisoidnih aktivistov?
“Samotestiranje je nekaj, kar moramo narediti, če hočemo imeti šole varno odprte,” je v oddaji Politično včeraj poudarila ministrica za izobraževanje Simona Kustec. A videti je, da imajo nekateri s tem dejstvom težave – podobno kot so jih imeli z uporabo zaščitnih mask v šoli in še s čim. Nekateri starši nasprotujejo samotestiranju otrok v šolah, čeprav je težko razumeti, zakaj. Da so palčke za testiranje prevlečene z etilen oksidom ali pa da se s palčkami v osebi vnese grafen, pač ni utemeljen razlog, ampak gre za pogruntavščine raznih Facebookovih strokovnjakov. Težave vidijo tudi nekateri ravnatelji in učitelji, ki jim – če ne drugega – večno primanjkuje natančnih navodil, kako kaj izvesti. To je včeraj izpostavila tudi ravnateljica osnovne šole Franceta Bevka v Ljubljani Barbara Kampjut, ki je dejala, da marsikaterega starša skrbi, kako bodo v sredo ob osmih zjutraj izvedli testiranje. Kustečeva je pojasnila, da gre večinoma za nekje od petnajst do dvajset odstotkov ljudi, staršev, ki imajo težave. Ne le z ukrepi v šolah, ampak z ukrepi na splošno. Ravnateljica pa je dodala, da je težava v tem, da bi otroci in starši rabili en teden ali dva, da se tega samotestiranja naučijo skupaj s starši doma. Resno?
Pred nekaterimi osnovnimi šolami so se v ponedeljek zjutraj zbrali starši, ki nasprotujejo uporabi mask v šolah in samotestiranju učencev. Podravnateljica osnovne šole Tržič Mojca Bečan je skupini staršev skušala pojasniti, da je v teh časih treba stopiti skupaj in se skupaj boriti proti virusu – seveda tudi s predpisanimi ukrepi, ki so pač namenjeni omejitvi širjenja okužbe. Vendar pa se starši niso pustili prepričati, eden izmed njih je izpostavil primer otroka, ki ima kronično pljučno bolezen – češ kako naj tak otrok več ur nosi masko. Na to, kakšne posledice bi lahko covid pustil na otroku s tovrstno kronično boleznijo, očitno niso pomislili. Shod je bil napovedan tudi pred osnovno šolo v Domžalah, kjer pa so se preventivno postavili policisti, ki so vzdrževali javni red, zagotavljali varnost udeležencev in cestnega prometa in izvajali nadzor nad upoštevanjem Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo covid-19. Sporočili so nam, da se je zbralo okoli 40 oseb, na shodu pa so do sedaj zaznali kršitev zakona o javnih zbiranjih in o tem zbirajo obvestila. V primeru dodatno zaznanih prekrškov ali kaznivih dejanj bodo ukrepali v skladu z zakonodajo.
Na šolah pa se izvajajo tudi drugačne vrste pritiski
Starši, ki so nasprotniki protikoronskih protestov, so se namreč odločili ravnatelje in razrednike strašiti z “opominom pred kazensko ovadbo“. V tem opominu je zapisano, da naj bi šlo za nasilje nad otrokom, prisiljevanje otroka k dejanjem, škodljivim za njihovo zdravje, fizično nasilno obnašanje do otrok in vdor v otrokovo telesno in duševno integriteto, kar predstavlja utemeljeni sum na kaznivo dejanje prisiljenja po 49. členu URS vezano za 132. člen KZ (Kdor koga s silo ali resno grožnjo prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi) v povezavi s 131. členom KZ-1.
“Učitelji so tisti, ki bi morali zaščititi otroke. Starši in učiteljica sta dve najmočnejši avtoriteti v otrokovih očeh. Če te dve avtoriteti otroku dajeta nasprotujoče si informacije, diametralna navodila, začne v otroku naraščati stiska. V izogib notranji tesnobnosti, ki lahko nastane, sem ravnateljici in razredničarkama večkrat že povedala in pisala o mojih vidikih in prošnjah za naprej. Vse za dobrobit mojih dveh otrok,” je tudi zapisano v tem “dokumentu”. Avtorica tega umotvora je očitno prepričana, da imajo prav pač starši in da se morajo temu mnenju prilagoditi tudi vsi drugi, da ne bo v otroku začela “naraščati stiska”. Seveda pa avtorica in somišljeniki niso sposobni uvida, da morda prav oni pri otroku povzročajo stisko, ko s svojimi načeli vsiljujejo diametralno nasprotno stališče kot zdravstvena stroka in verjetno vsaj druga polovica staršev, če ne celo večina.
Napeljevanje staršev k vložitvi krive ovadbe je kaznivo, opozarjajo pravniki
Na koncu opozorila so seveda dodali, da iz vsega povedanega sledi, da se bodo v primeru vztrajanja pri prisilnih programih medicinskega prisiljenja in nedovoljenega znašanja nad otroki z dejanji, ki presegajo dejanja znotraj letnega učnega načrta, zagotovo pogovarjali na kazenskem in odškodninskem sodišču. Seveda gre, tudi po besedah pravnega strokovnjaka, za očitno krivo ovadbo oziroma napeljevanje staršev k vložitvi krive ovadbe, kar pa je kaznivo. Treba je dodati tudi to, da se otrok k testiranju ne bo sililo z neko prisilo ali grozilo s posledicami, če se ne bodo testirali. V slednjem primeru se jim bo omogočilo ustavno pravico do izobraževanja s šolanjem na daljavo, da se preostalim otrokom zagotovi z ustavo zagotovljeno zdravo življenjsko okolje.
V svoj grozeči spis ravnateljem seveda niso pozabili vključiti Ustave RS. 18. člen namreč govori o prepovedi mučenja. V opominu so zapisali, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. “Sploh pa ne otroci! Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve. Ker študija o (ne)varnosti in o (ne)učinkovitosti mask nikdar ni bila predana s strani ravnateljice, gre za očitno nestrokovno dejanje in očitna kazniva dejanja prisiljevanja, mučenja iz malomarnosti in mazaštva. Zapiranje dihalnih poti je mučenje, je izpostavljanje nevarnosti razvoja bakterijske okužbe, vnetja pljuč, poslabšanja astme, itd. zato imamo tukaj opravka z malomarnostjo ravnateljice,” so prepričani nasprotniki ukrepov – le kakšna je šele stiska otrok, ko jih starši podučijo, da jih njihova učiteljica pravzaprav muči?
Diktatura aktivistov – mar naši otroci nimajo pravice do zdravega šolskega okolja?
Omenjeni dokument je pripravljala ena izmed vidnejših protestnic Esmeralda Vidmar s svojimi aktivisti, na Facebooku pa je pozvala k pogumu in neomajnosti. Tam je tudi zapisala, da se morajo starši zavedati svoje moči. “Učitelji in ravnatelji niso nedotakljivi. Zato jim že danes pošljite opomin pred kazensko ovadbo po elektronski pošt,” je pozvala in predlagala, a njeni somišljeniki jutri in vse naslednje dni otroka pospremijo v šolo brez maske, brez testa. “V kolikor bodo otroku onemogočili vstop v šolo in onemogočili normalen potek šolanja, pokličete policijo. S seboj imejte izpolnjeno in natisnjeno Kazensko ovadbo,” je še svetovala in pojasnila, kaj storiti, če se starši odločijo, da bo otrok doma ali da ga šola pusti pred vrati. Po Esmeraldinem nasvetu naj se v tem primeru kontaktira otrokovega pediatra, “ker ima otrok zaradi pritiskov v šoli psihosomatske težave. Pediater vam je dolžen odpreti tudi bolniški stalež,” je zapisala v skupini Maske dol. Zakaj bi se zdravniku izmislili, da ima otrok psihosomatske težave, sicer ni pojasnila – je pa to nedvomno zelo problematično iz številnih razlogov.
Njen način razmišljanja nekako spominja na Mihaela Bellisa, ki je med drugim naokoli pošiljal lažne “diplomatske potovalne listine”, s katerimi naj bi se dalo priti čez mejo, tudi ko je veljala omejitev gibanja. Bellis samotestiranju in nošenju maske seveda tudi odločno nasprotuje, pri samotestiranju gre po njegovem mnenju celo za genocid. Ne pozabimo, da je upornik Bellis sicer nekdanji župnik in oče, ki je pred leti do smrti izstradal svojega otroka. Njegov desetmesečni sin je leta 1997 umrl v ljubljanskem kliničnem centru, kriva pa naj bi bila starša, ki ga kljub vidnim bolezenskim znakom nista pravočasno odpeljala v bolnišnico. Kako se bo torej končala zgodba, če bomo pustili tem ljudem odločati o zdravju naših otrok?
Sara Kovač