Počasi se umirja močno deževje, ki že od včeraj pesti večji del države. V zadnjih 24 urah je ponekod padla več kot polovica običajnih majskih padavin. Na račun tega se soočamo s težavami zlasti na vzhodu kot tudi na jugu države. Reki Ščavnica in Pesnica v spodnjem toku še naprej poplavljata. Po navedbah hidrologa Janeza Polajnarja narašča tudi Mura, v spodnjem toku pa tudi Krka, pričakovati pa je umirjanje hidroloških razmer.
Meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje (Arso) je za STA povedal, da je daleč največ padavin v zadnjih 24 urah (okoli 50 litrov na kvadratni meter) zapadlo na severovzhodu Slovenije. Tudi v Črnomlju je zapadla podobna količina padavin. “To je približno polovica običajnih mesečnih padavin za maj,” je ob tem izpostavil. Hidrolog z Arsa Janez Polajnar pa pojasnjuje, da to pomeni, da je bil “res koncentriran padavinski dogodek, ki je povzročil, lahko bi rekli skoraj hudourniški odtok tudi na tistih rekah, ki sicer ne veljajo za hudourniške”. V vzhodnem delu države so se namreč močne padavine začele šele po 16. uri, ko se je na že razmočeni zemljini zabeležilo več kot 30 ali 40 litrov dežja na kvadratni meter.
Aktiviranih je bilo 174 gasilskih enot, na najbolj ogroženih območjih tudi Slovenska vojska
Na območjih Regijskih centrov za obveščanje Ptuj, Maribor, Celje, Murska Sobota in Novo mesto so gasilci odpravljali posledice obilnega deževja in naraslih vodotokov. Zabeležili so skupno kar 314 dogodkov, aktiviranih pa je bilo 174 gasilskih enot. Gasilci so na terenu poskrbeli za izčrpavanje meteorne vode iz večinoma kletnih prostorov stanovanjskih in drugih objektov, prav tako so zaradi razmočenosti tal odstranjevali podrto drevje, v objekte so nameščali potopne črpalke ter s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte. Dva pripadnika inženirske enote Slovenske vojske sta tekom noči skupaj z gasilci in pripadniki civilne zaščite pregledovala stanje plazov na območjih naselij Zgornja Velka, Selnica ob Muri in Šomat.
Pripadnice in pripadniki @Slovenskavojska že delujejo na najbolj ogroženih območjih v koordinaciji s civilnimi strukturami:
– 10 pripadnikov v Selnici ob Muri
– 67 pripadnikov na Sladkem vrhu
– izvidovanje Kolpa, Osilnica
– izvidovanje Kostanjevica na Krki.#vSluzbiDomovine pic.twitter.com/6G5KeejFw0— Slovenska vojska (@Slovenskavojska) May 17, 2023
Sprožilo se je več zemeljskih plazov
Zaradi močnega deževja in posledično razmočenega terena se je sprožilo več zemeljskih plazov. Po dosedanjih podatkih so pri Upravi za zaščito in reševanje zabeležili 64 plazov, ki jih je bilo največ na severovzhodu države. Za njihovo sanacijo je bilo aktiviranih 43 gasilskih enot. 30 dogodkov so zabeležili na območju Regijskega centra za obveščanje Maribor, na območju Ptuja 20, Murske Sobote devet, Brežic in Celja dva in Slovenj Gradca en dogodek. “Gasilci so plazišča prekrivali s folijo in urejali odvodnjavanje. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode pa so povzročili tudi v naravi.”
V severovzhodnem delu Slovenije poplavljajo reke v spodnjih tokovih, še posebej Ščavnica in Pesnica. V zgornjem toku se pretok rek že zmanjšuje in upada, upada pa tudi reka Dravinja. Še naprej narašča Mura, ki je tekom noči narasla na tisoč kubičnih metrov na sekundo v Gornji Radgoni. Čez dan je mogoče pričakovati, da se bo ta visokovodni val pomikal proti meji s sosednjo Hrvaško.
Čez dan bo prišlo do počasnega umirjanja hidroloških razmer, nekaj težav se še pričakuje na iztoku Ščavnice v Muro in tudi Lendave v Muro. Tam je mogoče zastajanje vode, a po pričakovanju hidrologov večjih težav zaenkrat ni pričakovati. V spodnjem toku narašča Krka, ki bo tekom dneva dosegla največji pretok, ta bo znašal približno 330 kubičnih metrov na sekundo. Polajnar pravi, da se bo reka približala naseljem, a da zaenkrat kaže, da v naselja ne bo vdrla. V zgornjem in srednjem toku Kolpe je mogoče opaziti upadanje.
Plohe vsaj še do petka
“Vsaj še do petka pričakujemo pojavljanje ploh, tudi v soboto bo kakšna nevihta na območju vzhodne Slovenije in tudi drugod. Te padavine načelno naj ne bi več bistveno vplivale na odtočne razmere, reke bodo upadale. Lahko pa seveda podaljšajo nevarnost proženja zemeljskih plazov,” opozarja Polajnar. Počasi se izteka voda, ki je trenutno v zemljini, kar pomeni, da bo še kar nekaj časa trajalo, da bo ta iztekla povsem. Določeno nevarnost lahko po Polajnarjevem mnenju predstavljajo dodatne padavine v prihodnjih dneh, ki bodo lokalne, krajevne, a sam v prihodnjih dneh ne pričakuje zaostritve hidroloških razmer.
Sara Kovač