Pritožbe profesorjev na fakultetah: Premalo smo plačani (le do 3500 evrov), dodatki so prenizki

Marko Marinčič, predsednik visokošolskega sindikata; Foto: sta

Ob zadnjih aferah v visokem šolstvu se je tudi drugim profesorjem očitno začelo zastavljati vprašanje, ali niso morda premalo plačani. Marko Marinčič, predsednik visokošolskega sindikata, pravi, da so profesorji na fakultetah premalo plačani – njihova najvišja osnova bruto plača brez dodatkov je namreč lahko le 3.500 evrov.

Da pedagoški delavec doseže osnovno plačo, mora v skladu z delovno zakonodajo opraviti 2088 delovnih ur na leto oziroma 40 ur na teden. Z merili, ki veljajo na Univerzi v Ljubljani, pa je zelo majhen del teh ur dejanska pedagoška dejavnost. Docenti, izredni profesorji in redni profesorji morajo predavati 180 ur na leto ali povedano drugače – 6 ur na teden. Asistenti pa morajo nabrati 300 ur na leto oziroma 10 ur na teden.

Profesorji več sestankujejo kot predavajo
Če pretvorimo ure, ki jih morajo profesorji opraviti v predavalnici, v odstotke, znese to 8 odstotkov njihovega delovnika. Do 10 odstotkov delovnega časa pa naj bi namenili sodelovanju pri upravljanju, ki obsega sodelovanje pri delu komisij ter organih upravljanja fakultete in univerze. Po uradnih podatkih profesorji torej sestankujejo več kot predavajo.

Kaj počnejo profesorji ostalih 82 odstotkov redne zaposlitve?
Profesorji do 50 odstotkov svojega dela namenijo posrednemu pedagoškem delu, ki obsega priprave na preizkuse znanja, govorilne ure, s pedagoškim delom povezana administrativna opravila, razvoj predmetov s spremljanjem razvoja strok in priprava študijskih gradiv.

S spletnih strani fakultet je jasno razvidno, da ima večina profesorjev govorilne ure enkrat tedensko po eno uro, nekateri tudi po dve. Če vzamemo kar najbolj dobrodušno mero, govorilne ure na letni ravni poberejo okoli 90 ur profesorjevega časa. To znaša okoli 4 odstotke polne letne zaposlitve.

Po uradnih podatkih sindikatov profesorji za priprave testov, administrativna opravila, spremljanje stroke in pripravo študijskih gradiv porabijo torej malo manj kot 900 ur na leto. Ne pozabimo, da nam po najbolj benevolentnem izračunu še vedno manjka 32 odstotkov dela.

Med 1414 evri in 3500 evri bruto plače
Marinčič je izpostavil, da znaša plača asistenta z univerzitetno plačo borih 1414 evrov bruto – in je s tem le en plačni razred višje od učitelja ali vzgojitelja začetnika. Morda je ob tej primerjavi Marinčič pozabil, da imata tudi učitelj in vzgojitelj ravno tako univerzitetno izobrazbo, kot jo ima asistent.

Delovno mestoNazivPlačaPlača z napredovanji
AsistentAsistent1414,101715,51
AsistentAsistent z magisterijem1527,721853,35
AsistentAsistent z doktoratom2001,312422,05
Visokošolski učiteljDocent2244,072715,84
Visokošolski učiteljIzredni profesor2516,273024,34
Visokošolski učiteljRedni profesor2929,833537,25

“Ker država ne financira raziskovalnega dela (materialnih stroškov, infrastrukture, udeležb na konferencah in podobno), je to za univerzitetnega učitelja edini način, kako priti do sredstev za raziskovanje,” je o 20 odstotkih dopolnilnega dela dejal Marinčič.

Redni profesor pa lahko po vseh doseženih napredovanjih doseže 55. plačni razred, ki je začetni plačni razred poslanca v državnem zboru, je povedal Marinčič. S tem doseže plačo v višini 3537 evrov bruto, pravico pa ima še do 20 odstotkov dopolnilnega dela na raziskovalnih projektih, pridobljenih na domačih in evropskih razpisih.

Če so v predavalnici več kot šest ur na teden, so upravičeni do dodatka
Če imajo profesorji več pedagoških ur, kot jih predvidevajo predpisi, lahko v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju prejmejo dodatek za povečan obseg dela. Ta jim po novih pravilih EU pripada tudi, če sodelujejo v projektih novega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije – Obzorje 2020.

“Vendar celo z vsemi temi dodatki najvišja možna neto plača težko preseže 2500 evrov. Same plače so v primerjavi s podobnimi državami in v primerjavi z nižjimi ravnmi izobraževanja nizke,” je o nizkih plačah profesorjev dejal Marinčič.

Marinčič in Lučka Lorber, predsednica sveta za visoko šolstvo, sta opozorila, da vseh profesorjev ne gre metati v isti koš. Po mnenju Marinčiča bi bilo krivično, če bi ekscese nekaterih posameznikov – sklepamo lahko, da je govoril o Mramorju, Makovec Brenčičevi in Setnikar Cankarjevi – posploševali na celo akademsko skupnost.

Spomnimo, kakšne so plače v Sloveniji za druge …
Marinčič sicer plače slovenskih profesorjev primerja z evropskimi, a poglejmo znesek 3.500 evrov v okviru slovenskih razmer. Minimalna bruto plača v Sloveniji znaša 790 evrov, kar v neto znesku pomeni manj kot 600 evrov na mesec. Tudi povprečna plača v Republiki Sloveniji se giblje okrog 1000 evrov neto. V tej luči pa osnovna plača profesorja, ki brez dodatkov znaša 3.500 evrov bruto ali približno dva in pol tisočaka neto, morda ni več tako črn scenarij.

A .R., STA