fbpx

Psihoanalitik Vodeb o ponovnem histeričnem napadu predsednice DZ: Latentni sadizem je eskaliral v zavestno formo

Urška Klakočar Zupančič in njen ŠOU (Foto: zajem zaslona)

“Ne znam in ne upam si je predstavljati, da bi bila UKZ sodnica na družinskih sodiščih. Tam bi verjetno komaj čakala, da bi v ločitvenih postopkih in v skrbniških kontekstih linčala moške. Kaj pa je delala kot sodnica na svojem sodišču, pa prav tako ne upam razmišljati,” je bil komentar psihoanalitika Romana Vodeba na izpad predsednice DZ v četrtkovi Tarči. Kdor je spremljal včerajšnje soočenje o noveli zakona o vladi na TV Slovenija, se je lahko med muzanjem upravičeno spraševal, ali bo voditeljici Eriki Žnidaršič cirkus uspelo speljati do konca in ali bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sredi oddaje doživela živčni zlom.

V Sloveniji imamo torej bivšo sodnico Urško Klakočar Zupančič, ki je postala znana po svojih odmevnih (živčnih) izpadih in vedenju, primernem bolj za v cirkus kot pa v resno institucijo, kot je Državni zbor, sploh pa ne na čelo DZ. Imamo bivšo sodnico, ki je žalila takratnega predsednika vlade Janeza Janšo, in danes predsednico DZ, ki s svojimi histeričnimi izpadi žali tudi ostale moške. Dejstvo je, da ne sodi v parlament, da pa ni primerna za javne diskurze, pa je dokazala še enkrat v četrtkovi oddaji Tarča, kjer je njena mržnja do moških eskalirala. “Ženske, kot je UKZ, hitro zdrsnejo v patološko agresivnost, v jezo, v bes, ki je tako značilen pri UKZ. Pri njej je problematično še sadistično uživanje, ki ga doživlja, ko misli oz. verjame, da moški, ki jih sadistično napada in “pije kri”, trpijo,” meni psihoanalitik Roman Vodeb.

Ženske v politiki premorejo izredno veliko latentnega sadizma, ki eskalira v zavestno formo in tale Urška Klakočar Zupančič ne zna brzdati svoje jeze, svojih potlačitev in svoje zamere. Tako revanšistična je, v rangu Goloba,” je že v oddaji Faktor o UKZ povedal psihoanalitik Roman Vodeb, UKZ pa vsakič znova dokazuje, da so njegove besede več kot na mestu. “Vsakič, prav vsakič, ko do besede prideta Urška K. Zupančič ali pa T. Vonta najprej moralizirata. Delita nauke in vrednostne sodbe, kaj je prav in kaj ne. Ne v DZ in ne v studiu niso otroci. Taka aroganca je prej odraz notranje revščine kot karkoli drugega, je na Twitterju komentiral Edvard Kadič, strokovnjak za komuniciranje, zgrožen nad njenim vedenjem. In ni bil edini.

Z argumenti, zakaj na nedeljskem referendumu glasovati za zakon oziroma proti njemu, so se v studiu TV Slovenija pod taktirko Erike Žnidaršič v četrtek udarili organizatorji kampanj. Skupino, ki zakon, s katerim želi vlada Roberta Goloba premešati ministrske karte in število ministrstev povečati za tri, podpira, so predstavljali Urška Klakočar ZupančičLuka Mesec in Dominika Švarc Pipan. S stališči proti noveli zakona so nastopili Branko GrimsAleš PrimcMarko BalažicAndrej Umek, Boštjan M. Turk in Vili Kovačič. Medtem ko je jasno, da gre za nepotrebno širitev in zapravljanje davkoplačevalskega denarja, so Golobovi hlapci jamrali, da si bodo sami organizirali vlado, kot bodo to želeli, češ, da je bilo doslej tako. Čeprav je bila debata vseskozi napeta, je za dodaten “šov” (ponovno) poskrbela predsednica DZ, ki je svojo mržnjo do gospodov sebi nasproti izlila kar pred kamerami. Zanimivo je, kako stalno govori o strpnosti drugačnih in drugače mislečih, potem pa javno pred kamerami sovražni govor iz nje kar kriči.

Psihoanalitik Roman Vodeb je svoje mnenje o ženskah v politiki že izrazil v preteklosti in kljub temu da je do žensk v politiki kritičen, spoštuje njihovo empatijo. Svoje mnenje o Urški Klakočar Zupančič je v preteklosti že večkrat povedal in če potegnemo črto, so njegove besede glede na njeno obnašanje več kot resnične. Klakočarjeva, ki se zdaj rine celo v Mestni svet k Zoranu Jankoviću, s svojimi kariernimi ambicijami zanemarja materinstvo, zadeve pa si je racionalizirala, »nezavedno je ranjena, potem pa na zavestni ravni brca v temo in posledično revanšistično zganja neko enoumje v javnem diskurzu,« je dejal Vodeb in točno to je storila v četrtkovi oddaji na RTV.

Grozljivo je pomisliti, da gre za nekdanjo sodnico, ki je v preteklosti sodila tudi moškim. Glede na njen izpad je precej primerno vprašanje, kako “nepristranska” je bila Urška Klakočar Zupančič v svojih odločitvah šele takrat, stran pred kamerami in očmi javnosti. Vodeb meni, da je UKZ tip ženske, ki v ozadju skriva potlačeno jezo do očeta, verjetno tudi do bivšega moža, in da se take ženske “vselej nezavedno skušajo maščevati moškim in to za prazen nič. Vselej zapadejo v nek t. i. negativni transfer z moškimi – predvsem s tistimi, ki imajo določen faličen status. To pomeni, da z moškimi v teh ekscesih v resnici predeluje potlačeno jezo do očeta. To je sicer nezrelo, ampak gre za ekscese, ki so nezavedne narave – zavestno o tem subjekt (UKZ) nič ne ve. Žlehtnoba ima pri ženskah, ki so na pozicijah moči in oblasti, neizmerne razsežnosti. UKZ ne zna brzdati svoje jeze (do moških) in je prežeta z revanšizmom, ki ima v tem primeru (pri njej) še politično oz. ideološko obeležje,” je prepričan Vodeb.

Vodeb: Ne upam si pomisliti, da bi bila UKZ sodnica na družinskih sodiščih
Vodeb meni, da je najbolj grozljiva zadeva v celi “njeni kalvariji izživljanja nad moškimi to, da se ni znala vsaj toliko brzdati, da te svoje simptomatske patologije ne bi kazala. No, če bi ves ta sadizem, uperjen proti moškim, skrivala, ne bi tako sadistično uživala. Ne znam in ne upam si je predstavljati, da bi bila UKZ sodnica na družinskih sodiščih. Tam bi verjetno komaj čakala, da bi v ločitvenih postopkih in v skrbniških kontekstih moške linčala. Kaj pa je delala kot sodnica na svojem sodišču, pa prav tako ne upam razmišljati. Njena sadistična alergija do moških je simptomatska – napajana iz infantilnih potlačitev – in je vselej nezavedne narave, kar pomeni, da se dotična ne zaveda, da moškim v resnici dela krivico,” je zaključil psihoanalitik Vodeb.

Tanja Brkić