Škandalozno! Posli kolčnih protez več 10 let v tej bolnišnici potekali le na zaupanje in brez pravne podlage?!

Datum:

Še vedno je svež spomin na afero žilne opornice, ki je dodobra razkrila, kako velikanski so apetiti zdravstveno-dobaviteljske mafije. Kljub temu, da takratna Tarča ni razkrila tudi povezav Mark Medicala in slovenske politične elite, si je lahko posameznik ustvaril končno grobo sliko o tem, čemu naše zdravstvo, kljub vloženem denarju, ne zadošča potrebam pacientov. Čeprav je bilo v povezavi z nepravilnostmi pri nabavi in upravljanju z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, do sedaj največ govora v zvezi z največjo bolnico v državi, je dejstvo, da nikakor ne gre za osamljen primer. Parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom poslanke mag. Karmen Furman, ki preiskuje nepravilnosti pri nabavi in upravljanju z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, je namreč pridobila dokumentacijo iz katere izhaja, da je Splošna bolnišnica Franca Derganca v Šempetru pri Gorici, do sredine februarja, zaradi kršitve postopkov javnih naročil, prejela kar 416 tisoč evrov kazni.

Tolikšno kazen je bolnišnica prejela, čeprav so za zakonito vodenje postopkov leta 2015 najeli celo zunanjega izvajalca, družbo Preator, kateri so, po uradnih podatkih, za vodenje teh postopkov plačali 235 tisoč evrov!

Marjetka Rebek, ki je v bolnišnici kot administratorka sodelovala v skupini za javna naročanja, kjer je pomagala pri pripravi in pregledovanju dokumentacije, je na enem izmed preteklih zaslišanj pojasnila, da so se v postopkih javnega naročanja, dogajale nezakonitosti, na katere je bilo vsakokratno vodstvo opozorjeno, vendar za to ni imelo posluha. Tudi potem, ko je vodstvo najelo zunanjega izvajalca, ki bi skrbel za zakonito vodenje postopkov, so se kršitve nadaljevale, kar dodatno dokazujejo kazni, ki jih je bolnišnica morala plačati. Ob tem je potrebno poudariti, da vsi postopki pred pristojnimi organi še sploh niso zaključeni.

Pravna podlaga ni bila sklenjena
Podjetje Primsell, ki je bilo v lasti brata Harija Furlana, dolgoletnega prvega borca proti organiziranemu kriminalu, je predstavljalo edinega ekskluzivnega zastopnika za dobavo kolčnih protez v bolnišnici Nova Gorica. Iz tega razloga ne čudi, da so bile tako cene protez v tej bolnišnici najdražje v Sloveniji. Na nedavni seji preiskovalne komisije je prišla na plano nova podrobnost, ki je več kot moteča. Zaslišanje priče Aleša Furlana, nekdanjega lastnika in direktorja podjetja Primsell, ki je v Splošno bolnišnico Nova Gorica več kot 10 let nabavljalo kolčne proteze, je namreč razkrilo, da podjetje Primsell sploh ni imelo sklenjene pravne podlage s podjetjem Lima za nabavo kolčnih protez. Glede podjetja Primsell, ki je kolčne proteze kupovalo od italijanskega podjetja Lima iz Vidma, v oči bode izjava, da podjetje s podjetjem Lima sploh ni imelo sklenjene pravne podlage, na osnovi katere so od njih kupovali kolčne proteze. Po besedah Furlana je vse skupaj temeljilo na zaupanju, kar je seveda izredno nenavadno. Še posebej, ko je govora o pravnih subjektih in o velikih zneskih, ki se v več letih naberejo v milijone.

Foto: STA

Komisija se je iz tega razloga odločila Furlana zaprositi, da v roku 15 dni dostavi račune iz obdobja, ki ga komisija preiskuje. Na ta način je namreč mogoče ugotoviti, kakšna je bila nabavna cena kolčnih protez. V povezavi s tem je nedvomno potrebno poudariti, da je podjetje Lima v ostale bolnišnice, ki so mnogo bolj oddaljene, kolčne proteze dobavljalo direktno in ne preko posrednika. Pri zaslišanju Furlana se komisija ni dokopala do odgovora, zakaj je temu tako. Prav tako priča ni znala razložiti, na kakšen način so obračunavali strošek konsignacijskega skladišča. Furlan je pa priznal, da podjetje Primsell s Šempetrsko bolnišnico ni imelo sklenjene pogodbe glede konsignacijskega skladišča, saj se je tudi tukaj temeljilo na zaupanju oziroma ustnem dogovoru. Resničnost te navedbe se bo ugotavljala na naslednjem soočenju nekdanjih direktorjev bolnišnice.

Tekom enega odpreteklih pričanj je Mateja Radej Bizjak, ki je bila predsednica komisije, ki je leta 2014 v bolnišnici izvedla upravni nadzor, potrdila predvidevanje komisije, da so se določeni postopki v bolnišnici izvajali nezakonito in ne transparentno. Interni pravilnik za javna naročila, ki naj bi postopke naredil precej bolj enostavne, je te naredil kvečjemu še bolj nepregledne. Radej Bizjakova je še posebej izpostavila mesto vodje lekarne, ki je imela po internem pravilniku posebna pooblastila v teh postopkih. Pri tem je poudarila ugotovitev nadzora, da je oseba Marjetka Štefančič, ki je bila takrat vodja bolnišnične lekarne, tista ključna oseba, ki neposredno vpliva na izbiro ponudnika. Le ta ni imela podpisane izjave o nezdružljivosti funkcij. S tem je kršen zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, pa tudi tedaj veljaven zakon o javnih naročilih.

Foto: SDS

Aleš Furlan se je preiskovalni komisiji v preteklosti že opravičil, da ne more priti na zaslišanje. Pred komisijo je bila zaslišana Furlanova svakinja oziroma žena Aleša Furlana, Lidija Furlan in sicer kot solastnica podjetja Primsell Trading d.o.o.. Zanimivo je, da zaslišana nikakor ni znala podrobno pojasniti, zakaj sta v družini pravzaprav delovali dve podjetji z enako registrirano dejavnostjo. Podjetje Primsell d.o.o. je sicer kolčne proteze dobavljalo zgolj v bolnišnico Nova Gorica, kjer je bila v bolnišnični lekarni zaposlena Štefančičeva, ki je imela hkrati sklenjeno pogodbo tudi s podjetjem Primsell d.o.o..

Kljub temu, da je parlamentarna komisija v primeru preplačanih žilnih opornic svoje delo končala v manj kot dveh letih, odkrila nepravilnosti in kršitve, o katerih so bili na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) z anonimno prijavo obveščeni že dve leti pred ustanovitvijo parlamentarne komisije, se ni zgodilo nič. Šele na podlagi končnega poročila parlamentarne komisije so bile odrejene prve hišne preiskave. Vendar pa do danes o končnem epilogu ni niti sledu. Predsednica komisije mag. Karmen Furman je februarja letos, ko se je na zaslišanju znašel tudi nekdanji vodja SDT Harij Furlan, le tega seznanila s statistiko rešenih zadev s področja korupcije v zdravstvu na SDT v času njegovega mandata. V sedmih letih so kljub dvajsetim ovadbam uspeli vložiti zgolj eno zahtevo za preiskavo, prav tako pa sta bili izdani zgolj dve obsodilni sodbi. Mar preseneča, da v odmevni zadevi Primsell ni prišlo do sodnega epiloga?

Harij Furlan (Foto: STA)

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Poljaki na ulicah: Poljski poslanci EU parlamenta pozivajo k sprejetju protiustavnega zakona

Poljski poslanci Evropskega parlamenta pozivajo Donalda Tuska, naj uzakoni...

Otvoritev nove učne poti na Radenskem polju pri Grosupljem

Danes se je pri Centru ohranjanja narave Žabja hiša...

“Depolitizirana” RTV deluje kot ojačevalec protizahodnih narativ

Eden izmed sadov "depolitizacije" RTV je tudi uredniška politika,...

Za Zahod še kar nismo “Centralna Evropa”

Financial Times-ov Sifted, ki pravi, da je "vodilna medijska...