V okviru evropske kohezijske politike je Ministrstvo za kulturo leta 2020 vsem upravičencem izplačalo 83 odstotkov več sredstev kot leta 2019. V okviru projektov, na katere se lahko prijavijo nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi kot upravičenci, sodelujoči ali končni prejemniki, pa je ministrstvo v letu 2020 upravičencem izplačalo kar 86 odstotkov več sredstev kot leta 2019. V času epidemije država kulturnikom ob zaprtju dejavnosti omogoča še temeljni dohodek. Podobno kot je storila ministrica Simona Kustec, pa bo v primeru interpelacije, lahko storil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je napovedal predstavitev vseh dosežkov v zadnjem letu zaznamovanem z epidemijo koronavirusa. Na ministrstvu menijo, da se je stanje v kulturi v času ministrovanja Simonitija izboljšalo, kljub temu, da mu opozicija očita uničevanje kulture.
Kot je v preteklosti poudaril minister za kulturo Vasko Simoniti, je ministrstvo izpogajalo rekordna sredstva za kulturo za leti 2021 in 2022, kar bo največ v zgodovini samostojne Slovenije. Načrtovani proračun za leto 2021, ki bo namenjen za kulturo, se je tako povečal za 46 milijonov evrov. V okviru evropske kohezijske politike pa je Ministrstvo za kulturo, kljub epidemiji leta 2020, vsem upravičencem izplačalo 83 odstotkov več sredstev kot leta 2019.
V okviru projektov, na katere so se lahko prijavili nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi kot upravičenci sodelujoči ali končni prejemniki, pa je ministrstvo v letu 2020 upravičencem izplačalo kar 86 odstotkov več sredstev kot leta 2019. V letu 2021 načrtujejo nadaljnjo pospešitev črpanja sredstev tega programskega obdobja. Okvirno predvidevajo sto odstotkov večja izplačila, kot so bila izvedena v doslej najbolj uspešnem letu 2020. “Vrednost izplačanih zahtevkov za izplačilo na vseh projektih je v letu 2019 znašala 5.392.590,39 evrov, lansko leto 9.903.492,02 evrov, za leto 2021 pa je predvidena vrednost več kot 20 milijonov evrov,” so pojasnili na ministrstvu.
.@mk_gov_si pod vodstvom dr. Vaska Simonitija je proračun za leto 2021 povečal za kar 46 milijonov, kar velja za rekord v zgodovini samostojne Slovenije. Višji proračun bo omogočil dodatno spodbudo ustvarjalnosti in začetek več kot desetletje zapostavljenih investicij v kulturo. pic.twitter.com/hATi6gy4aX
— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) March 10, 2021
Še letos načrtujejo začetek izvajanja javnih razpisov oziroma neposrednih potrditev operacij, kamor bo spadalo:
- Povezovanje turistične ponudbe s kulturnimi vsebinami ter razvoj in uveljavitev novih produktov na področju kulturnega turizma – blagovne znamke na področju knjige (v letih 2021-2023 v vrednosti 970 tisoč evrov);
- Povezovanje turistične ponudbe s kulturnimi vsebinami ter razvoj in uveljavitev novih produktov na področju kulturnega turizma – blagovne znamke na področju knjige 2 (v letih 2021-2023 v vrednosti 350 tisoč evrov);
- Slovenija bo osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu – model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini (v letih 2021-2023 v vrednosti 4,5 milijona evrov);
- Zagotovitev podpornega okolja za delovanje na področju kulture 2021 (v letih 2021-2022 v vrednosti več kot milijon evrov);
- Objava javnega razpisa za izbor operacij za večjo socialno vključenost pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture v okviru ESS v letih 2020-2023 (v letih 2021-2023 v vrednosti 1,3 milijona evrov).
[OBLETNICA VLADE] 🇸🇮 Najpomembnejši projekti s področja kulture so uvrščeni na seznam prednostnih investicij v državi (SNG Drama, Arhiv RS, Muzej slovenske osamosvojitve, Center Rotovž v Mariboru). pic.twitter.com/uODRAVNu6o
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 8, 2021
V vladi Marjana Šarca se je veliko govorilo o kulturnem evru, ki pa ga je uveljavila šele trenutna vlada. V letu 2021 je država zagotovila sredstva na osnovi sprejetega zakona o kulturnem evru, ki bo v obdobju od 2021 do 2027, slovenski kulturi prinesel dodatnih 122,6 milijonov evrov. S pomočjo evropskih sredstev pa so na seznam prednostnih investicij za prenovo uvrščeni tudi najpomembnejši projekti s področja kulture med katere spadajo SNG Drama, Arhiv RS, Muzej slovenske osamosvojitve in Center Rotovž v Mariboru.
Neprekinjeno izplačevanje temeljnega dohodka
Tudi temeljni dohodek za samozaposlene v kulturi se neprekinjeno izplačuje od oktobra naprej, ko se je začel drugi val epidemije. Ministrstvo se je pri tem še posebej potrudilo, da so bili vključeni tudi samozaposleni v kulturi z nerednimi dohodki. “To da imamo v Sloveniji samozaposlene v kulturi, ki jih posebej nagrajujemo s privilegiji, da jim plačujemo prispevke za zdravstveno, pokojninsko in socialno zavarovanje, ima malokatera država,” je izpostavil minister za kulturo Vasko Simoniti. V nadaljevanju je izpostavil, da so bili tudi samozaposleni v kulturi ob nastopu epidemije covida-19, vključeni v prejemanje dohodka do katerega drugi niso bili upravičeni, kar je zanje velika prednost.
“Slovenija je le samozaposlenim v kulturi per capita namenila toliko, kot da bi Nemčija – ki je 41-krat večja od naše dežele – le v sektor samozaposlenih prispevala 600 milijonov evrov,” so za primerjavo navedli na ministrstvu za kulturo. Ne glede na vse dosežke, ki jih je ministrstvo izkazalo, pa je bilo vseeno tarča napadov vandalov, podobno pa jih napadajo tudi določeni mediji. “Kljub temu, da sta proračuna ministrstva za kulturo za leti 2021 in 2022 rekordna, Odlazkov Svet 24 napada vlado, da se brezsramno hvali,” so kritični. Podobna zgodba se odvija tudi v državnem zboru, saj Simonitiju očitajo uničevanje kulture. Po mnenju opozicije je kulturno življenje zaustavil Simoniti sam in ne covid-19, ne glede na to, da je vlada ravnala človeško in kulturnikom zagotovila temeljni dohodek, ki jim omogoča dostojno preživetje.
V nadaljevanju še prikazujemo nekatera dejstva, ki pričajo o investicijah in ukrepih ministrstva za kulturo:
Ministrstvo je za leto 2021 uspelo zagotoviti rekordni proračun za kulturo v zgodovini samostojne Slovenije, ki je za četrtino večji od proračuna, ki ga je za leto 2021 načrtovala prejšnja vlada. Proračun se je, kljub pandemiji zvišal za 46 milijonov evrov na 237 milijonov evrov, kar je rekord v zgodovini samostojne države,
Deležniki s področja kulture so na podlagi prizadevanj Ministrstva za kulturo v letu 2020 dodatno počrpali intervencijska sredstva v višini več kot 68,5 milijonov evrov,
V letu 2020 je bilo izplačanih kar 83 % več kohezijskih sredstev kot v letu 2019,
V okviru Načrta za okrevanje in odpornost so za kulturo načrtovana dodatna nepovratna evropska sredstva v predvideni višini 87 milijonov evrov,
Vršijo se intenzivna pogajanja za novo kohezijsko finančno perspektivo 2021-2027 za krepitev kulturnega sektorja,
Omogočile so se programske spremembe in podaljšanje rokov za izvedbo v letu 2020 načrtovanih projektov, tudi za končanje operacij iz kohezijskih sredstev,
Za 20,5 milijonov evrov so se povečale investicije v javno kulturno infrastrukturo,
Za 1 milijon evrov so se povečala sredstva, namenjena spomenikom v lasti občin in drugih pravnih in fizičnih oseb,
Za 1 milijon evrov so se povečala sredstva za založništvo,
Za 1 milijon evrov so se povečala sredstva za filmsko dejavnost,
Za 1,9 milijonov evrov so se povečala sredstva za področja ustvarjalnosti, kamor spadajo gledališka, glasbena, vizualna in intermedijska umetnost,
Za 1,4 milijona evrov so se povečala sredstva za samozaposlene, ki vključujejo plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, delovne štipendije samozaposlenih ter boleznine,
Za 0,5 milijona evrov so se povečala sredstva za nakup knjižničnega gradiva,
V proračunih 2021 in 2022 je minister uspel uveljaviti izvajanje Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki bo v omenjenih letih, kulturnemu sektorju zagotovil še dodatnih 22,25 milijonov evrov.
Vir: Vlada Republike Slovenije
Sara Rančigaj