Kljub naporom slovenske vlade, da bi preprečila sprejem pozitivne ocene Evropske komisije glede vstopa Hrvaške v schengenski prostor, se je to zgodilo in še enkrat se je pokazala nesposobnost slovenske vlade na zunanjepolitičnem področju. Nekdanji dolgoletni diplomat Božo Cerar je za Nova24TV komentiral, da gre za politično in ne strokovno odločitev, ob tem pa upa, da bo sodelovanje Slovenije z novo komisijo boljše. Janez Janša po drugi strani poudarja, da očitki o nesposobnosoti hrvaškega varovanja zunanje schengenske meje prihajajo s strani vlade, ki je leta 2015 spustila pol milijona migrantov. Ob tem poudarja, da je v strateškem interesu Slovenije, da se schengenska meja premakne na Hrvaško, saj lahko Slovenija še vedno uvede notranji nadzor.
V torek je Evropska komisija sporočila, da Hrvaška izpolnjuje tehnične pogoje za vstop v schengen. Slišati je tudi opozorila, da je treba pred morebitno širitvijo zagotoviti delovanje schengenskega območja. Pozitivno oceno Hrvaški glede izpolnjevanja tehničnih pogojev za vstop v schengen je po poročanju Slovenske tiskovne agencije odhajajoča komisija predsednika Jean-Clauda Junckerja objavila po zasedanju kolegija komisarjev v obliki sporočila. V njem je države članice pozvala, naj ga “obravnavajo s ciljem integracije Hrvaške v schengensko območje”.
Poleg Slovenije skeptične še nekatere države, Cerar ocenjuje, da ne gre za katastrofo
Končno odločitev o tem, ali lahko država vstopi v schengen, sprejmejo članice EU s soglasjem. Po neuradnih napovedih zelene luči za vstop Hrvaške v schengen ni pričakovati v bližnji prihodnosti. Skeptičnih naj bi bilo več članic, med njimi Slovenija, Nizozemska, Nemčija in Francija. Komisija je oceno sprejela po skoraj štiriletni evalvaciji izpolnjevanja meril, je na novinarski konferenci v Strasbourgu poudaril evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos. “Danes čestitamo Hrvaški za njeno delo,” je dejal in poudaril, da je zdaj na vrsti Svet, da sprejme soglasno odločitev. Hrvaška pa mora zagotoviti, da bo pogoje še naprej izpolnjevala in izvajala ukrepe, še zlasti na meji z BiH, je poudaril. Na odločitev Komisije se je odzval tudi premier Marjan Šarec, ki obžaluje, da je o tako pomembnem vprašanju komisija odločala tik pred zaključkom mandata in sprejela politično odločitev. Pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila tako tehnične kot pravne pogoje za vstop v schengen, so zapisali v njegovem kabinetu.
Medtem ko @sarecmarjan pametuje in obžaluje, @AndrejPlenkovic lobira in deluje.
Zato danes lahko praznuje. https://t.co/rldu0B9y3q— Janez Janša (@JJansaSDS) October 22, 2019
Cerar upa, da se lahko Slovenija na zgodbi dozdajšnje komisije kaj nauči
Za Nova24TV je nekdanji dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar dogajanje komentiral, da je malce presenečen nad odločitvijo Evropske komisije, za katero ocenjuje da je nenavadno, da je bila sprejeta pet pred dvanajsto: “Presenečen sem tudi nad to odločitvijo, že samo dejstvo, da ob tolikšnem številu migrantov, ki je letos prečkalo hrvaško mejo priča o tem, da ni šlo za strokovno odločitev, pač pa za politično odločitev. Se mi zdi, da se lahko Slovenija in naša oblast na zgodbi dozdajšnje komisije lahko kaj nauči in upamo lahko, da bo sodelovanje z novo komisijo boljše.” Cerar dvomi, da je bila Slovenija edina država, ki je nasprotovala odločitvi Evropske komisije, kljub temu, da ne gre za nepomembno odločitev pa tudi ni katastrofa za Slovenijo. Razloge za ponoven uspeh hrvaške diplomacije ocenjuje sledeče: “Očitno hrvaške diplomacije ne gre podcenjevati, znali so oceniti, na katere ‘gumbe je potrebno pritisniti’, znali pa so ugotoviti tudi, da so osebni stiki v teh primerih prevladovali.”
Očitek proti Hrvaški prihaja s strani vlade, ki je leta 2015 čez mejo spustila pol milijona migrantov
Na dogajanje se je v nizu zapisov na družbenem omrežju Twitter odzval tudi predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki je uvodoma zapisal, da očitek, da Hrvaška ni sposobna vzpostaviti Schengenske meje, ki se mu po njegovih besedah v Bruslju prizanesljivo nasmihajo, prihaja od vlade, ki je leta 2015 spustila čez mejo skoraj 500 tisoč ilegalnih migrantov, med katerimi so bili dokazano teroristi in morilci, še vedno pa čez naš del luknjičaste meje spuščamo med 100 in 500 ilegalnih migrantov dnevno. Po Janševih besedah je težko pojasniti Evropejcem, da je “nekdanji komik Marjan Šarec večji poznavalec Schengenskih priprav in tehnike kot evalvacijske komisije strokovnjakov iz Evropske komisije.”
Očitkom @vladaRS, da Hrvaška ni sposobna vzpostaviti Schengenske meje, se v Bruslju prizanesljivo nasmihajo. Ker:
1. Očitek prihaja od vlade, ki je 2015 spustila čez Schengensko mejo blizu 500K ilegalcev, med njimi dokazano tudi teroriste in morilce.— Janez Janša (@JJansaSDS) October 23, 2019
V strateškem interesu Slovenije je, da se Schengenska meja premakne na Hrvaško, še vedno pa lahko uvedemo notranji nadzor
Glede na to, da skuša turški diktator Recep Tayyip Erdogan 3,5 milijona Sircev preseliti iz Turčije v okupirana območja na severu Sirije, kamor jih najmanj 20 odstotkov nikakor noče in bodo na vsak način skušali prodreti v Evropo, je v slovenskem strateškem interesu, da se Schengenska meja premakne na Hrvaško, ki bi ji morala Slovenija ponuditi pomoč pri nadzoru meje z Bosno in Hercegovino, namesto da jo ponujamo Italiji in Hrvaški, da lažje zadržujeta migrante v Sloveniji. Prav tako opozarja, da bi v primeru vstopa Hrvaške v Schengensko območje in ta res ne bi bila sposobna učinkovito zavarovati meje z BiH in/ali bi zavračala našo pomoč, lahko Slovenija še vedno uvedla notranji nadzor na meji z RH, tako kot so ga Avstrijci na naši severni meji.
Šarčeva vlada po vsej verjetnosti ni sposobna politično blokirati Hrvaške
Kot še poudarja Janša, prav tako ne gre verjeti v sposobnost Šarčeve vlade, da bo sama politično blokirala Hrvaško v Evropskem svetu, spomnimo se lahko namreč kako je pod vodstvom Boruta Pahorja v rekordnem času pokleknila kljub nekaterim grožnjam izpred predhodnih let. Tam kjer Slovenija potrebuje zaveznike in diplomatsko spretnost, vlada Republike Hrvaške uporablja prazne grožnje, kjer pa je treba udariti po mizi, kot na primer glede prerazporejanja sredstev EU ali kvot, pa je brez strategije in taktik in že tedne celo brez pristojnega ministra.
Rok Krajnc